ponedeljek, 30. november 2015

SLOVENIJA-UKRAJINA, ODLOČILNA TEKMA ZA NASTOP NA EURO 2016 V FRANCIJI, MARIBOR 17.11.2015



V petem poizkusu mi je končno uspelo. Ogledal sem si tekmo slovenske nogometne reprezentance v dodatnih kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo 2016 v Franciji. Po uspehih proti Ukrajini za EURO 2000 na Nizozemskem in v Belgiji, Romuniji za nastop na Svetovnem prvenstvu, leta 2002, na Japonskem in Južni Koreji, po neuspehu proti Hrvaški za Evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem in po padcu Rusije, za Svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki, so to bile pete dodatne kvalifikacije naše reprezentance za veliko tekmovanje.


Nasprotnik je bil stari znanec, Ukrajina, ki ga je Slovenija izločila v svojih prvih dodatnih kvalifikacijah za EURO 2000, leta 1999.

SLOVENIJA-UKRAJINA 2-1

Tekmo za Bežigradom, 13.11.1999, pred 7000 gledalci, je odločil legendarni zadetek Milenka Ačimovića iz sredine igrišča v 84. minuti.


UKRAJINA-SLOVENIJA 1-1

Povratno tekmo pa je 17.11.1999, pred 65.000 gledalci na Olimpijskem stadionu v Kijevu odločil zadetek Mirana Pavlina v 76. minuti.


Žreb dodatnih kvalifikacij za EURO 20016 v Franciji je Sloveniji znova dodelil Ukrajino, rekorderko po izpadih v dodatnih kvalifikacijah. V petih nastopih so Ukrajinci namreč kar petkrat izpadli, leta 1997 proti Hrvaški, nato, kot že omenjeno, proti Sloveniji za EURO 2000, leta 2001 proti Nemčiji, leta 2009 proti Grčiji. Še najbolj boleče so izpadli v dodatnih kvalifikacijah za lansko Svetovno prvenstvo v Braziliji, leta 2013, ko so v prvi tekmi premagali Francoze z 2-0, povratno tekmo v Parizu pa so izgubili še za gol več.

Slovenija je tako napeto pričakovala nastop reprezentance v Mariboru, kljub porazu na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij, v Lvovu, z 2-0, je bil stadion Ljudski vrt, nekaj dni pred tekmo razprodan.


Odlično vzdušje se je čutilo v FUN ZONI pred stadionom, kjer smo vsi upali na hiter gol Slovenije.


Na konec prekletstva dodatnih kvalifikacij je upalo tudi okoli 700 ukrajinskih navijačev, ki so prišli v Maribor.


Na stadion sem vstopil okoli 45 minut pred prvim žvižgom enega najboljših sodnikov v Evropi, Turka, Cuneyta Cakirja, ki pa se z nekaterimi odločitvami kasneje ni izkazal. Pred mano so se ogrEvali ukrajinski zvezdniki, pri čemer bi izpostavil dva, 26-letnega zvezdnika španske Seville, Jevgena Konopljanko, in prav tako 26-letnega zvezdnika Dinama iz Kijeva, Andrija Jarmolenka, ki je načel slovensko mrežo v 22. minuti prve tekme v Lvovu.


Še slika za spomin,


in se je začelo. 


Slovenijo je na tekmi spodbujalo 11.800 duš, ki so stale celotno tekmo in navijale, medtem, ko je ukrajinskih nogometaše spremljalo že prej omenjenih 700 navijačev.


Po himnah obeh ekip,


dogovoru kdo bo začel,


in po minuti molka za žrtve pariškega pokola 13.11.2015,


je Cuneyt Cakir označil začetek tekme.

Že v 11. minuti pa navdušenje, Boštjan Cesar je Slovenijo popeljal v željeno hitro vodstvo.



Vsi smo napeto čakali drugi gol Slovenije, ki bi nas popeljal v podaljške, a se ta na žalost ni zgodil.


Nasprotno, v 97. minuti so zadeli Ukrajinci, zadel je Jarmolenko, in Ukrajince prvič popeljal do zmage v dodatnih kvalifikacijah in s tem v Francijo.


Slavje Ukrajincev se je začelo, kljub mišljenju, da bi lahko premagali Ukrajince, pa je vseeno bilo čutiti zadovoljstvo v Ljudskem vrtu, ki se je spet izkazal za odličnega gostitelja, predvsem zaradi borbenosti in želje naših nogometašev.


Tako mi na poti nazaj proti domu, v Ljubljano, ni preostalo nič drugega, kot upanje na uspeh v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo, leta 2018, v Rusiji.  

torek, 24. november 2015

PREDNOVOLETNI ZAGREB 30.12.2014


Mesto Zagreb je glavno mesto Hrvaške, hkrati mesto z največjim številom prebivalcev, slabih 800.000. Mesto, ki mu županuje Milan Bandić, se je razvilo iz dveh naselij, Gradeca in Kaptola, ki danes sestavljata zgodovinsko jedro mesta. Prva pisna omemba mesta se pojavi leta 1094, ob nastanku zagrebške škofije, po čemer lahko sklepamo, da se je naselje na tem mestu nahajalo že pred tem.


Na predzadnji dan lanskega leta sem se odločil, da se z vlakom odpravim Zagreb, na ogled njihovega že končanega adventnega in recimo bolj že novoletnega dogajanja. Do Zagreba se vsak dan lahko zapeljete z vlakom, vožnja traja dobri dve uri, cena povratne vozovnice pa znaša dobrih 26 evrov. Kaj kmalu, še pred poldnevom sem se znašel na zagrebškem Glavnem kolodvoru, na največji hrvaški železniški postaji. Gradnja te prečudovite stavbe se je začela leta 1890, čemur je dve leti kasneje sledilo odprtje. Zgradba, dolga kar 186,5 je bila pod arhitektom Ferencom Pfaffom zgrajena v neoklasičnem slogu, danes predstavlja pomemben kulturni spomenik mesta.


Zgradba se nahaja na trgu kralja Tomislava, tako lahko takoj ob izstopu iz nje vidite tudi spomenik namenjen njemu. Ta trg so ob obisku cesarja Franca Jožefa I., leta 1895, sprva poimenovali po cesarju, šele leta 1927 so ga poimenovali po kralju Tomislavu, njegov spomenik pa so postavili šele leta 1947. Kralj Tomislav naj bi bil prvi hrvaški kralj, vladal naj bi med letoma 910 in 928. Predstavlja eno od pomembnejših imen hrvaške zgodovine.


V tem letu je zagrebška mestna oblast na tem trgu prvič postavila Ledeni park, tega so po vzoru dunajskega, odprli v začetku decembra. Domačini in tudi tuji obiskovalci lahko drsajo na površini 2000 kvadratnih metrov, pri čemer osrednje drsališče stoji pred Umetniškim paviljonom, ostali del pa predstavljajo 2,5 m široke steze, ki vijugajo po trgu. Lahko rečem, da je že ob prvi postavitvi postal eden od simbolov adventa v Zagrebu.


Osrednje drsališče.



Na nasprotni strani trga kralja Tomislava, se nahaja Umetniški paviljon iz leta 1898. Gre za najstarejši izložbeni prostor na Hrvaškem. V času mojega obiska so bila v njem razstavljena dela katalonskega slikarja, kiparja in lončarja Joana Miroja. Razstavljenih je bilo kar 21 njegovih skulptur.


Na nasprotni strani Umetniškega paviljona se nahaja Hrvaška akademija znanosti in umetnosti. Ta se nahaja na trgu Josipa Jurja Strossmayerja, nekdanjega hrvaškega škofa in politika. Pred stavbo Akademije stoji njegov spomenik. Ustanovo so ustanovili v Zagrebu, leta 1867, kot Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti. Ustanovitelj le te, pa je bil prav Strossmayer, zato se tudi trg pred njo imenuje po njem.


Če nadaljujete naravnost se znajdete v parku Zrinjevac. Ta se razprostira na 12,540 kvadratnih metrih. Nosi ime po Nikoli Šubiču Zrinskem. Trg prepoln platan nosi ime po pomembnem hrvaškem državniku in vojskovodji. Ob trgu se poleg že omenjene Akademije nahaja Vrhovno sodišče Hrvaške, Arheološki muzej in Ministrsvo za zunanje zadeve. Na južni strani najdemo več doprsnih kipov pomembnih Hrvatov, npr. Ivana Mažuranića, Julija Klovića imd. Na sredini trga stoji glasbeni paviljon iz leta 1891.


Na severni strani pa stoji meteorološka postaja. To je mestu podaril vojaški zdravnik, Adolf Holzer, leta 1884.


Vsako leto se v času adventa na njem nahaja adventni sejem, v paviljonu pa potekajo glasbene prireditve. Gre za eno od osrednjih točk adventa v mestu.


Čez slabih pet minut se znajdete na osrednjem mestnem trgu, trgu Bana Jelačića. Ta nosi ime po hrvaškem banu, politiku in generalu, ki je leta 1848 sodeloval pri zatrtju madžarske revolucije. Trg stoji že od 17. stoletja, prvotno ime trga je bilo Harmica. Leta 1848 so ga poimenovali po banu Jelačiću. Leta 1866 so pod načrti avstrijskega kiparja Dominika Fernkorna postavili kip v čast njemu. Kasneje, leta 1946, so ga preimenovali v trg Republike, odstranili so kip bana, ker ta naj nebi služil jugoslovanskim interesom. V času poletne univerzijade 1987 je bil trg prenovljen, povezan s peš cono.


Po hrvaških volitvah leta 1990 so ga preimenovali nazaj v trg Bana Jelačića, prav tako so vrnili njegov spomenik.


Na trgu se nahaja tudi fontana Manduševac. Ta ima izjemen pomen, saj naj bi mesto po legendi o njej, dobilo ime. Na tem mestu naj bi vojak prosil dekle, Mando, malo vode, rekel ji je Mando dušo, zagrabi vode. Iz tega naj bi izšlo ime Zagreb, zagrabi - zagreb. Leta 1898 so jo pozidali, kasneje ob prenovi 1986 spet našli. Kljub temu, da, ni bila v načrtih prenovljenega trga, so jo ob pritisku javnosti ohranili.


V času adventa stoji na trgu največji adventni venec v mestu, kjer ob prvi adventni nedelji poteka prižig prve svečke. Trg ponuja predvsem izvrsten glasbeni program v decembu, na sredi le tega stoji tudi ogrevam šotor, v katerem sem prvič v življenu poskusil kuhano pivo. Prvič in zadnjič.



Ob robu trga, na njegovi vzhodni strani, se nahaja Turistični informacijski center. Na steni le tega se nahaja spominska plošča, vojnim žrtvam 5.12.1918, ki so bile ubite s streli s te zgradbe.


Po mestu vozi tudi turistični vlakec.


Sledilo je kosilo v piceriji in špagetariji Capuciner ter nakup šala glavnega zagrebškega kluba Dinama.


Sledil je ogled zagrebške Katedrale. Pred njo stoji fontana oziroma spomenik Blaženi Mariji s štirimi angeli. Ta spomenik je prav tako delo že omenjenega avstrijskega kiparja Dominika Fernkorna.


Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava predstavlja največjo cerkev na Hrvaškem in sedež zagrebške nadškofije.

Gradnja katedrale se je začela z ustanovitvijo zagrebške škofije, ob koncu leta 1093 in začetku 1094. Zgrajena in posvečena v romansko gotskem stilu je bila šele leta 1217. Leta 1242 so jo močno poškodovali Mongoli, kasneje sledila prenova. V 16. stoletju so jo utrdili z obzidjem in stolpi, prav tako je v 17. stoletju dobila masiven renesančni zvonik. Katedrala je izjemno škodo utrpela v potresu leta 1880. Prenovo je doživela pod načrti arhitekta Von Schmitda. Takrat je cerkev dobila današnjo podobo z dvema zvonikoma. Od takrat se v njej nahaja tudi grobnica za nadškofe izza glavnega oltarja. Tako v cerkvi počivajo npr. prvi zagrebški nadškof Jurij Haulik, kakor tudi zadnji trije nadškofi, blaženi Alojzij Stepinac, Franjo Šeper in Franjo Kuharić.


Osrednje mesto v katedrali zajema grobnica blaženega nadškofa, kardinala in mučenca Alojzija Stepinca, ki se je leta 1898 rodil blizu mesteca Jastrebarsko. Leta 1937 je postal zagrebški nadškof, leta 1952 ga je papež Pij XII., razglasil za kardinala. Umrl je v hišnem priporu, leta 1960, v svoji rojstni vasi.


Leta 1998 ga je papež Janez Pavel II., v romarskem središču, Marija Bistrica, v hrvaškem Zagorju, razglasil za blaženega.


5.6.2011 je stolnico obiskal tudi papež Benedikt XVI., ki je molil ob Stepinčevem grobu.


V času adventa se ob katedrali nahajajo žive jaslice, še ena od pomembnih značilnosti adventa v Zagrebu.


Katedrala se nahaja na Kaptolu, del le te je tudi sedež zagrebške nadškofije s pastoralnim inštitutom.


Kot sem že zapisal, je bila katedrala utrjena z obzidjem in stolpi. Iza teh zidov se nahaja sedež zagrebške nadškofije.


Sledil je ogled največje in najbolj prepoznavne tržnice v mestu, tržnice Dolac. Tržnico so odprli leta 1930. Odprti del tržnice je namenjen prodaji sadja in zelenjave, zaprti pa prodaji mesa.


Ob tržnici se nahaja trg Petrice Kerempuha, književnega lika. Na njem stoji njegov kip, ki je delo kiparja Vanje Radauša iz leta 1955. Na tem malem trgu se preko dneva prodaja cvetje.


Nekaj deset metrov stran od tržnice, preko kamnitih vrat, se znajdete v predelu Gornji grad. V tem predelu se nahaja zgradba parlamenta. Kot zanimivost naj povem, da kljub temu, da hrvaški parlament zaseda že od 13. stoletja, le ta ni imel enotnega prostora vse do 18. stoletja. Na spodnji sliki vidimo vhod za uslužbence parlamenta.


Glavni vhod parlamenta pa stoji na Markovem trgu. Država je prvotno hišo kupila leta 1731, ta je leto kasneje pogorela, zato je pod načrti Matije Leonharta nastala nova zgradba parlamenta, prva baročna stavba na Gornjem gradu. Prav tako največja v tistem času, dolžina stavbe je znašala kar 28 m. Od leta 1765 je v njej delovala tudi občina mesta Zagreb. Kasneje je bila celo v njeni lasti.


Osrednji prostor na Markovem trgu zajema cerkev svetega Marka. Predstavlja enega najstarejših kulturnih spomenikov mesta. Prepoznavna je po raznobarvnem zvoniku in strehi, na kateri se nahajata grba mesta Zagreb in grb Troedine kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije.


Na zahodni strani se nahajajo banski dvori, sedež vlade Republike Hrvaške. V tej zgodovinski zgradbi so živeli hrvaški bani od leta 1809 do leta 1918. Ban Ignjat Gyulay je prodal zgradbo parlamenta mestni občini in kupil zgradbo na zahodni strani trga, ker je bila zgradba parlamenta premajhna, da bi v njej domoval ban, sodniki, knjižnica itd. Kljub vsemu je tudi ta stavba bila premajhna, zato je služila le kot domovanje banov, po teh je dobila ime, banski dvori. 



Leta 1990 so banski dvori postali tudi sedež predsednika države, tako so bili s strani vojske JNA, bombardirani leta 1991, o čemer priča spominska plošča na steni zgradbe. Že naslednji dan je parlament, predvsem zaradi omenjenega napada, sprejel odločitev, da prekine vse vezi z bivšo SFRJ.


Če nadaljujete pot po Ciril-Metodovi ulici, proti vzpenjači, na desni strani stoji zgradba Mestne občine Zagreb.


Na zgradbi se nahaja tudi spominska plošča Nikoli Tesli. Ta na hrvaškem rojeni elektroinženir, fizik, kemik, izumitelj, je v tej stavbi, leta 1892, mestu Zagreb, predlagal izgradnjo centrale izmeničnega električnega toka.


Ob mestni občini se nahaja Muzej hrvaške naivne umetnosti. Nahaja se v baročni palači Raffay, v njem se nahaja okoli 1900 umetnin, slik, kipov, grafik. 


Osnovan leta 1952, današnji naziv je dobil leta 1994. Naivno umetnost predstavljajo likovna dela samoukih umetnikov. V tem primeru naj bi šlo za prvi muzej take umetnosti na svetu.


Ob njem se nahaja pravoslavna katedrala svetega Cirila in Metoda. Današnja cerkev je bila izgrajena na pogorišču stare katedrale svetega Vasilija, leta 1886.


Na nasprotni strani ulice se nahaja Muzej prekinjenih zvez. Ta je posvečen neuspešnim ljubezenskim zvezam. V izložbi se nahajajo osebni predmeti nekdaj zaljubljenih iz vsega sveta, od likalnikov, erotičnih pripomočkov. Na tej lokaciji se nahaja od leta 2011.


Leta 2011 je prejel nagrado Kenneth Hudson, za najinovativnejši muzej na svetu.



Ob koncu ulice Cirila in Metoda se na njeni levi strani nahaja najpomembnejša baročna cerkev na Hrvaškem, cerkev svete Katarine. Na tem mestu je sprva stala majhna cerkvica iz 14. stoletja. Po prihodu jezuitov v Zagreb jim je bila ta cerkvica predana v upravo. Čez čas je postajala premajhna, zato so med letoma 1620 in 1632 zgradili novo cerkev in samostan na tem mestu. Tudi ta je kasneje pogorela. 


Malo naprej se znajdete ob vhodu na sprehajališče Josipa Jurja Strossmayerja.


Tukaj stoji ena od največjih zagrebških znamenitosti, Kula Lotrščak. Gre za kulturni spomenik Republike Hrvaške, ime pa nosi iz leta 1646, ko so v njega namestili zvon. V stolpu se nahaja Grički top, ki vsako dan naznanja opoldne, prvič leta 1877. Na vrhu je razgledna ploščad.


Pogled na zasnežen Zagreb iz Gornjega gradu.


Čemur je sledila vožnja z vzpenjačo nazaj v dolnji del mesta.


Ta vozi na vsakih deset minut, po njej pa se lahko zapeljete že za 4 kune. Neprimerljivo manj kot v Ljubljani. V njej se lahko naenkrat pelje 28 oseb, do dol pa se peljete 64 sekund s hitrostjo 1,5 metra na sekundo.


Prvič se je z njo dalo zapeljati leta 1890. S 66 m dolžine predstavlja najkrajšo žično železnico na svetu, namenjeno javnemu prevozu. Sprva je delovala na parni pogon, od leta 1934 na električnega.


Z vzpenjačo upravlja podjetje Zagrebački električni tramvaj. Ob izstopu iz vzpenjače sem se znašel na Tomičevi ulici, kjer so bile božične hiške prav posebej okrašene.



Iz Tomičeve ulice vstopate na eno od najpomembnejših, najdaljših in najstarejših ulic v mestu, Ilico. Ta predstavlja tudi osrednjo nakupovalno ulico v centru mesta.


Ta ulica vodi do trga Bana Jelačića. Pred tem pa se lahko ustavite še na trgu Petra Preradovića, na katerem stoji tudi spomenik temu velikemu hrvaškemu pesniku in prevajalcu.


Domačini ta trg imenujejo tudi cvetni trg, zaradi kioskov s cvetjem, ki se nahajajo na njem. Na trgu se nahaja tudi večji nakupovalni center, ki se prav tako imenuje Cvjetni.


No, in ura se je že bližala pol sedmi zvečer, ko se je bilo potrebno, preko trga kralja Tomislava, odpraviti nazaj na vlak za Ljubljano.