četrtek, 22. november 2012

BUDIMPEŠTA - NAJLEPŠA PRESTOLNICA EVROPE

MESTO MOSTOV


Gre za po mojem mnenju za eno od najlepših prestolnic v Evropi. Z ženo vsa ga obiskala dvakrat. Ob koncu oktobra, leta 2011 in v začetku leta 2012, ob koncu februarja. In še se bova vrnila.


Parlament - uvrščen na seznam UNESCOVE svetovne dediščine. Zgrajen med leti 1885-1905. Zgradba je dolga več kot 250 m. Ob zgraditvi je veljal za največji parlament na svetu, danes naj bi bil tretji največji. V njem npr. hranijo krono sv. Štefana.


Pred parlamentom, na trgu Lajosa Kossutha.


Pogled na parlament z grajskega hriba.


Verižni most - najbolj znan most v Budimpešti. Nočni pogled z grajskega hriba na most je impresiven. Gre za najstarejši most mesta. Ime je dobil po madžarskem teoretiku, pisatelju in politiku, Istvanu Szechenyiju. Ob odprtju je most veljal za eno od največjih gradbenih čudes.


Elizabetin most - najkrajši most, dolg slabih 300 m. Ime je dobil po avstroogrski kraljici Elizabeti.


Margeritin most - eden od pomembnejših mostov, ki povezuje Pešto z Budo. Drugi najstarejši in drugi najsevernejši most mesta.

 

Margeritin otok - z mostom povezan z mestom. Predstavlja pomemben rekreacijski del mesta.


Most svobode - tretji najjužnejši most v mestu. Postavljen pred slabimi 120 leti. Ob odprtju je bil prisoten tudi cesar Franc Jožef, ki naj bi v njega dal zadnji vijak. Štiri vrhove mostu krasi ptica Turul, ki predstavlja pomemben del madžarske mitologije.


Podzemna železnica - gre za drugi najstarejši sistem podzemne železnice na svetu, takoj za Londonom. Sestavljen je iz treh linij. Prva linija, M1, je nastala leta 1896, z namenom prevoza ljudi med centrom in mestnim parkom. Ta del podzemne železnice je uvrščen na seznam UNESCOVE svetovne dediščine.


Postaja metroja M1.


Spomenik svobode - na hribu Citadella. Danes ponazarja rusko osvoboditev mesta izpod nacistov. V bistvu gre za enega od redkih kipov iz časa socializma, ki niso bili premeščeni v park kipov.


Trdnjava Citadella - zgradili so jo Habsburžani, namenjena naj bi bila lažjemu dušenju nemirov po porazu Madžarov v boju za neodvisnost.


Trg junakov - postavljen ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko kotlino, leta 1896.


Na sredi stoji visok kip nadangela Gabrijela in kipi plemenskih madžarskih knezov. V dveh polkrožnih kolonadah so kipi pomembnejših madžarskih kraljev, borcev za svobodo itd.


Za trgom herojev stoji mestni park, gre za največji park Budimpešte. Del parka je tudi grad Vajdahunyad. Gre za kopiju gradu iz Transilvanije.


Bazilika sv. Štefana - največja cerkev v mestu. V njej je ohranjena roka sv. Štefana.


Ulica Vaci - najslavnejša nakupovalna ulica v mestu.


Centralna tržnica - glavna tržnica, na južnem koncu ulice Vaci. Odprta od leta 1867.


V pritličju prodajajo sadje, zelenjavo, meso, kruh, v kleti je ribarnica in supermarket. V 1. nadstropju pa je možno kupiti spominke, tam je tudi nekaj okrepčevalnic.


V tej čardi smo večerjali.




Gostje svojo večerjo opravijo kar v sodih.


Za domov lahko kupiš rdeče vino s svojo etiketo.


Hotel Gellert - pripada mu najznamenitejše termalno kopališče v Budimpešti.


Spomenik Lajosu Kossuthu - madžarki politik, ki predstavlja glavni del revolucije na Madžarskem v času poletja narodov leta 1948.


Trg Szechenyi Istvana - nekdaj Rooseveltov trg. Na njem najdemo palačo Gresham (danes hotel, nekdaj v tej stavbi delovala Londonska zavarovalniška družba), Madžarsko akademijo znanosti in umetnosti, pa tudi najstarejšo drevo v mestu, staro okoli 150 let (na sliki).


Na trgu je tudi spomenik Ferencu Deaku, modremu možu nacije. Gre za ministra v prvi madžarski vladi, ki je odigral pomembno vlogo v pripravi kompromisa z Avstrijo. Po njem se imenuje glavno stičišče podzemne železnice - Ferenc Deak.


Državna opera - leži na najpomembnejšem bulevardu v mestu, na aveniji Andrassy. Ob odprtju leta 1884 je veljala za najmodernejšo opero v Evropi. Sprejme okoli 1200 obiskovalcev.


Stadion Ferenca Puskasa - nekdaj NEP stadion. Stadion so izgradili po 2. svetovni vojni, sprejme 69.000 gledalcev. Na njem igra madžarska nogometna reprezentanca, gostil je tudi EP v atletiki ter tudi nekaj večjih koncertov, npr. Quennov, Michaela Jacksona itd. Stadion naj bi v kratkem porušili in na njegovem mestu zgradili novega.


Židovska sinagoga - gre za največjo sinagogo v Evropi in peto največjo na svetu. Sprejela naj bi okoli 3000 obiskovalcev.


Jamska cerkev - del hriba Gellert. Oblikovana naj bi bila po jami iz Lourda.


Nulta točka - na trgu Adama Clarka, ob vzpenjači na grajski hrib. Od te točke se merijo vse razdalje na Madžarskem.

Od tu naprej so le fotografije, ki so nastale na grajskem hribu. Ta je bil leta 1987 vpisan na UNESCOV seznam svetovne dediščine.


Pogled na grajski hrib iz mesta.


Na grajski hrib te popelje grajska vzpenjača. Po uničenju v 2. svetovni vojni so jo ponovno odprli pred 26 leti. Prvotna iz leta 1870 je bila izgrajena le za vzpenjačo iz Lyona.


 Dve kabini lahko prepeljeta 48 potnikov.


Matijeva cerkev - postavljena leta 1255, v njej so kronali madžarske kralje. V njej je bil kronan tudi cesar Franc Jožef.


Hotel Hilton - v nekdanjem samostanu. V ozadju Miklos Tower.


Urad madžarskega predsednika - ta zaradi parlamenta izgublja na veljavi.


Ribiška trdnjava - nastala pred dobrimi 110 leti. Ime naj bi dobila po cehu ribičev, ki so na tem mestu branili mestno obzidje ter po ribji tržnici v bližini. Zajema sedem stolpov, vsak predstavlja po eno pleme, ki se je leta 896 naselilo v Panonski kotlini.


Szabo marcipan - muzej marcipana. Edino podjetje na svetu, ki naj bi ročno izdelovalo marcipanove slaščice.


Spomenik svete Trojice - spomin na epidemijo kuge iz leta 1961.


Slaščičarna Ruszwurm - najstarejša slaščičarna v mestu, iz leta 1827. V njej je možno dobiti najznamenitejšo madžarsko torto, Dobos torto. Čokoladno toro z več plastmi biskvita, ki je na vrhu prelita s karamelo.


Lekarniški muzej Aranysas - najstarejša lekarna v mestu, danes muzej zgodovine lekarništva.


Ptica Turul - najpomembnejša madžarska mitološka ptica. Simbol moči, trdnosti, plemstva.


Grajska palača - prvotna zgradba zgrajena v času Bele IV. Večkrat uničena. Danes v njej zgodovinski muzej, državna galerija in državna knjižnica. Pred njo stoji kip Evgena Savojskega, enega od najboljših vojaških poveljnikov v moderni evropski zgodovini.


Matjaževa fontana - kip upodablja kralja Matjaža pri igri.


Levja vrata - vrata, ki vodijo na levje dvorišče, ki ga varujejo štirje levi.

sreda, 21. november 2012

IZLET PO GORENJSKI - BLED, BEGUNJE, BRDO PRI KRANJU

V sklopu letošnjega poletnega dopusta sva se z ženo odpravila na Gorenjsko. Točneje na Bled, Begunje in na Brdo pri Kranju. Vsak kraj ima svoj čar, svoj prepoznaven dejavnik. Med drugim sva si ogledala Blejsko jezero z otočkom in okolico, poskusila originalno Blejsko rezino, se ustavila pri Avsenikih, ki ne slovijo le po glasbi, ampak tudi po gostilni, kjer ponujajo zares odlično hrano. Kratek izlet sva končala na Brdu pri Kranju. O prečudovitem dnevu priča spodnja fotogalerija.
BLED

V hotelu in slaščičarni Park originalne kremne rezine pripravljajo že od leta 1953. Do danes naj bi jih spekli že okoli 12 milijonov.


Blejsko jezero - znano predvsem po otočku sredi jezera in po mednarodnih veslaških tekmovanjih (npr. SP v veslanju leta 2011). Njegova površina obsega 1.45 kvadratnih kilometrov.


Župnijska cerkev na Bledu - cerkev posvečena sv. Martinu. Zgrajena leta 1905 na območju stare cerkve iz 15. stoletja.


Grad - spada med najstarejše gradove v Sloveniji. Prvič omenjen leta naj bi bil omenjen pred 1000 leti. danes v gradu muzej, grajska tiskarna, zeliščna galerija, restavracija...


Pletna - na njem sva se zapeljala tudi midva. Gre za 7 m dolg in 2 m širok čoln, ki ga z dvemi vesli poganja pletnar. Gre za osem stoletij dolgo tradicijo. Sprva naj bi se s tem ukvarjali kmetje, ki jim je bila podeljena slabša obdelovalna površina in so s tem dodatno služili.

Blejski otok

Obsega 0.82 ha, uvrščen je na seznam kulturnih spomenikov Slovenije.


Proštija - v njej sprva bivali romarji, nato so zgradili še eno nadstropje, tako, da sta v njej bivala še prošt in oskrbnik.


Mežnarija - stavba zgrajena za mežnarja, kasneje v njej bival tudi kaplan.


Cerkev Marijinega rojstva - zgrajena naj bi bila že v 8. stoletju. Znana po zvonu želja. Vsakemu, ki pozvoni, naj bi se izpolnila želja, ki jo ima v tistem trenutku.


Stopnišče - šteje skoraj 100 stopnic, vodi na osrednjo ploščad.


Vila Bled - nekdaj v lasti Karađorđevičev, v času Tita njegova rezidenca na Bledu, danes hotel.


Festivalna dvorana - zgrajena pred 51 leti, za namen šahovskega prvenstva. Pred 50 leti gostila 1. festival slovenske popevke. Danes v njej potekajo kongresi, koncerti ipd.


Park ob jezeru - tega so uredili po načrtih šveda Svenssona.


Spomenik švicarju Arnoldu Rikliju - v bistvu začetniku intenzivnejšega turizma na Bledu. Leta 1855 je ustanovil Naravni zdravilni zavod na Bledu.

BEGUNJE


Gostilna obstaja že od leta 1865. Ime dobila po mizarju Jožovcu, ki je živel, pred tem, v tej hiši



Gostilna ima svoj hišni ansambel, ansambel Avsenik.


Muzej Avsenik - posvečen ansamblu Avsenik, ki je deloval med letom 1953-1990 in, ki predstavlja verjetno najuspešnejši slovenski glasbeni produkt izven naših meja. Njihova pesem, Na golici, iz leta 1953 je po oceni ARD uvrščena na seznam 20 najbolj predvajanih skladb na svetu.


Tovarna Elan - znana predvsem po proizvodnju smuči za alpsko in nordijsko smučanje.

BRDO PRI KRANJU


Grad Brdo - gre za najbolj vzrževan dvorec v Sloveniji. Zgrajen pred dobrimi 500 leti. Nekoč rezidenca predsednika Tita, danes v lasti vlade RS. Leta 2001 je gostil srečanje Bush - Putin.


Kongresni center Brdo - zgrajen leta 2007, v namen slovenskega predsedovanja EU.


Koča Jezero - v tej koči so se leta 1991 gradili temelji naše države.


Park Brdo


Račji otok - eden od umetnih otokov v parku, gre predvsem za prostor namenjen različnim dogodkom na prostem.