PO PREKMURJU 29-30.6.2013

Dva dni smo preživeli tudi v Prekmurju, natančneje v Pomurju, saj smo se zapeljali tudi čez reko Muro. Ogledali smo si kar nekaj stvari. Od izvira sv. Vida, tropskega vrta, do mlina na Muri itd.

BUKOVNIŠKO JEZERO, IZVIR IN KAPELA SV. VIDA (PARK NARAVNIH ENERGIJ)

Gre za akumulacijsko jezero, ki leži v Strehovcih, v občini Dobrovnik. Globoko naj bi bilo 2-3 m, čeprav doseže tudi do 8 m globine. Nastalo je kot protipoplavni ukrep. Okoli jezera so bukovi gozdovi, prav tako več kot 1,5 km dolga gozdna učna pot.

Območje je znano tudi po številnih energetskih točkah (teh naj bi bilo več kot 50, čeprav jih je označenih skoraj pol manj), ki so jih v okolici izvira in kapele sv. Vida našli bioenergetiki. Šlo naj bi za zdravilno sevanje zemlje, ki vpliva na boljše počutje in zdravje ljudi.

Kapela sv. Vida se nahaja na hribu ob jezeru. Gre za eno najbolj znanih kapel v Sloveniji. Na proščenju ob prazniku sv. Vida, 15. junija se tam zbere tudi po nekaj tisoč ljudi. Zgrajena naj bi bila pred skoraj 200 leti.

Nekaj metrov od kapele leži izvir sv. Vida. Ta je znan po čudodelni in zdravilni vodi, ki iz izvira teče vso leto. Ustno izročilo pravi, da je marsikateri slepi spregledal, ko si je s studenčico umil oči. Ljudje si tukaj umivajo obraz, oči, vodo si odnesejo tudi domov. Voda iz izvira sv. Vida bi naj blagodejno vplivala na zdravljenje vida, sluha, prebavil, kože.

OCEAN ORCHIDS (TROPSKI VRT)

Obiskali smo tudi podjetje Ocean Orchids, ustanovljeno pred 10 leti. Gre za največjega proizvajalca orhidej (falenopsis), verjetno ne samo pri nas, ampak v vsej JV Evropi. Tako so glavni trg predvsem sosednje države. Prodajajo pa tudi preko Flore Holland, ki je s svojo cvetlično borzo v Aalsmerju znana po vsem svetu.

Podjetje je svojo ponudbo obogatilo z vrtom tropskih rastlin, ki se nahaja v samem podjetju. V vrtu je poleg številnih botaničnih vrst orhidej možno videti tudi številne tropske in subtropske rastline iz celega sveta (skoraj tisoč različnih primerkov).

V podjetju je tudi prodajalna. V njej lahko poleg orhidej kupite lončke, material za presajanje itd...

MARTJANCI - CERKEV SVETEGA MARTINA

Vas ob Murski Soboti, znana po prvem pisnem dokumentu v prekmurščini in predvsem po župnijski cerkvi sv. Martina, postavljene daljnega leta 1392. Cerkev je zgradil in poslikal Janez Aquila. Ohranjena je lastna podoba umetnika Janeza Aquile, ki sodi med najstarejše slikane avtoportrete v Evropi. Leta 1925 so po načrtih Jožeta Plečnika stari baročni oltar zamenjali z marmornatim.

BOGOJINA (CERKEV GOSPODOVEGA VNEBOHODA)

Prvič se Bogojina, vas v bližini Moravskih Toplic, omenja pred več kot 800 leti. Znana je izključno po župnijski cervi Gospodovega vnebohoda. Ta je nastala na željo župnika Ivana Baše, ki je zaradi dotrajanosti stare cerkve, arhitekta Jožeta Plečnika prosil, če bi izdelal načrt za novo. Kasneje je spremenil načrt in s tem ohranil staro cerkev. Graditi so jo začeli leta 1924, že leto kasneje je bila v grobem dokončana.

V času našega obiska je bilo v cerkvi vse pripravljeno za poroko, ki je verjetno sledila naslednji dan.

KAPELA (KLET KAPELA V KAPELSKIH GORICAH)

Majhen kraj, ki se nahaja dobra 2 km iz Radenec. Prva omemba kraja sega v leto 1300. Kraj je znan po cerkvi sv. Magdalene, ki leži na vrhu Kapelskega vrha, najvišje točke kraja. Kraj je v bistvu dobil ime po kapeli, ki je nekoč stala na tem vrhu. Še bolj kot po cerkvi pa je kraj poznan po vinogradništvu. Tukaj leži prva okrogla vinska klet v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1959 po projektih profesorja Mirana Veseliča. Kapaciteta kleti je 1,3 milijonov litrov vina, dve njeni etaži sta zgrajeni v zemljo, kar pomeni, da se temperatura vzdržuje na naraven način. Del kleti je tudi arhivska klet v kateri hranijo vina od leta 1950 dalje.

RADENCI (ZDRAVILIŠČE IN MINERALNA VODA)

Radenci, kraj na desnem bregu Mure, znan predvsem po zdraviliški dejavnosti in enem od najkakovostnejših slatinskih bmočij v Sloveniji. Znani so po svetovno znani mineralni vodi Radenski.

Kot zdravilišče so zasloveli ob koncu 19. stoletja. Velik razvoj se je zgodil v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko so zgradili večje število zdraviliških, hotelskih in rekreacijskih objektov. Zdravilišče je znano predvsem po zdravilni vodi za bolezni srca in ožilja. Kopeli naj bi pospeševale krvavitev, delovale razbremenjujoče na srce itd.

Leta 1833 je Karl Henn tukaj odkril izvire slatine, leta 1869 je postavil prvo polnilnico.

Gre za eno najstarejših blagovnih znamk v Sloveniji. Slogan Radenska Tri srca je v rabi že od leta 1936. Srca naj bi simbolizirala tri narode kraljevine SHS.

IŽAKOVCI (OTOK LJUBEZNI, BROD IN MLIN NA MURI, BUJRAŠKI MUZEJ)

Ižakovci, vas ob reki Muri, so najbolj znani po Otoku ljubezni. Gre za naravni otok, ki predstavlja pomembno turistično točko v Prekmurju. Čez leto na njem poteka več dejavnosti, npr. Büjraški dneve, ki potekajo vsako leto od 1991 v avgustu. Na otoku si lahko ogledate tudi plavajoči mlin, Büjraški muzej in brod, ki vozi z leve strani na desni breg Mure in nazaj.

Po reki Muri naj bi vozili le še trije brodovi.

Gre za mlin, ki stoji na dveh čolnih in je v celoti izdelan iz lesa. Kot zanimivost velja omeniti, da je število mlinov v zadnjih desetletjih izjemno upadlo. Nekoč bi jih naj delovalo blizu 50.

V notranjosti mlina je posebna soba, kjer mlinar melje različne vrste moke.

Büjraški muzej je prav tako del Otoka ljubezni. V njem najdemo predmete, ki so jih büjraši uporabljali pri krotenju reke Mure, ko je le ta prestopila bregove.



IZLET NA DOLENJSKO 3.6.2013

Spotoma, na poti v zdravilišče Terme Čatež, smo se ustavili ob štirih pomembnejših znamenitostih Dolenjske. Ogledali smo si dva gradova, Otočec in Mokrice in dva samostana, Pleterje ter Kostanjevica.

GRAD OTOČEC

Kulturni spomenik in hkrati edini vodni grad v Sloveniji. Leži na največjem otoku na reki Krki (ob srednji letni vodi jih naštejejo okrog 30). Krka velja za edino slovensko lehnjakotvorno reko. V tem delu reke se lehnjak izloča v obliki obsežnih podvodnih pragov, posledica so otoki.

Grad naj bi nastal sredi 13. stoletja. Kot večina slovenskih gradov se je tudi v tem izmenjalo več lastnikov. Svojo podobo je prav tako večkrat spremenil, dokler ga niso partizani med 2. svetovno vojno požgali . Po vojni so ga nacionalizirali in obnovili.

Grad odlikuje park v angleškem krajinskem slogu. Najstarejša drevesa naj bi bila stara več kot 100 let. Večino pa so jih zasadili ob prenovi.

Danes je v gradu luksuzni pet zvezdični hotel z 10 dvoposteljnimi sobami in šestimi apartmaji.

Del gradu je tudi vrhunska grajska restavracija.

Grad in okolica predstavljata eno od najprivlačnejših lokacij za različne dogodke. Pred slabim mesecem se je na gradu npr. poročil Anže Kopitar. Kraj Otočec je znan tudi po glasbenem festivalu Rock Otočec, ki so ga prvič priredili leta 1976. Letos so ga nažalost organiziral v Ljubljani.

KOSTANJEVICA NA KRKI

Prečudovito majhno mestece, ki leži na umetnem otoku na reki Krki. Velja za najstarejše in hkrati najmanjše mesto na Dolenjskem. Nekateri ga kličejo tudi dolenjske Benetke, saj je zaradi pogostih poplav večkrat poplavljeno. Mestece ima kar nekaj kulturnih spomenikov, prav tako eno pomembno naravno znamenitost, Kostanjeviško jamo.

Samostan Studenec svete Marije je ustanovil koroški vojvoda Spanheimski, in sicer leta 1234. Razcvet z vmesnimi obdobji stagnacije je leta 1785 prekinil cesar Jožef II., saj ga je dal razpustiti. Leta 1942 so ga požgali in delno porušili. V zadnjih 65 letih teče obnova. Samostan je znan po najobsežnejših arakadah v državi. Od leta 1961 pred samostanom deluje kiparski simpozij, Forma Viva, s stalno zbirko na prostem. Leta 1974 je bila v samostanu ustanovljena še Galerija Božidar Jakac. Hrani zbirke umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko.

Forma Viva pred samostanom. Prva je bila organizirana prav v Kostanjevici na Krki, drugo prizorišče je bila Seča pri Portorožu. Kasneje še Ravne na Koroškem in Maribor. V Kostanjevici so uporabili krakovski hrastov les, v Seči istrski kame, v Mariboru beton, na Ravnah železo.

MUZEJ NA PROSTEM IN KARTUZIJA PLETERJE

Muzej predstavlja značilno domačijo Šentjernejskega polja iz 19. stoletja. Leži v neposredni bližini kartuzijanskega samostana Pleterje. Nastajati je začel leta 1990.

Sestoji iz več stavb. Prvi objekt v muzeju predstavlja Kegljičeva hiša, ki je bila prenesena iz vasi Ostrog.

Kartuzijanski samostan Pleterje je samostan reda kartuzijanov. Z drugimi besedami, najstrožjega moškega reda v rimokatoliški Cerkvi. Gre za edino delujočo kartuzijo v Sloveniji, ki jo je že daljnega leta 1403 ustanovil grof Herman II. Celjski. Gre za zadnjo (četrto po vrsti) ustanovljeno kartuzijo na Slovenskem.

Gre za izjemno veliko poslopje, ki je bilo kar dvakrat uničeno. Leta 1471 ob turškem vpadu in leta 1943 ob napadu partizanov.

Kartuzijanski red na svetu obsega okoli 400 članov. Živijo v 21 hišah, od tega je 16 moških in pet ženskih. Največ jih je v Franciji in Španiji, po pet.

V Kartuziji obdelujejo kar 30 ha površin. Sadovnjaki, zelenjavni vrt in pašniki se nahajajo znotraj kartuzije, njive, vinogradi navzven. Pri tem imajo tudi svojo lastno prodajalno, v kateri prodajajo cviček, naravna žganja (hruška, jabolka, brinjeve jagode), med, medeni liker itd.

GRAD MOKRICE

Nahaja se streljaj od Čateških toplic, ob meji s Hrvaško. Prvič se omenja leta 1444, čeprav bi naj na tem mestu že prej stala utrdba, pod njo pa naselje. Ime naj bi dobil po močvirnatem območju v okolici. Grad sestavljajo štirje različni obodni trakti, ki oklepajo dvorišče nepravilne tlorisne oblike. Danes je v gradu Hotel Golf Grad Mokrice in nekaj gostinskih prostorov. Prav tako gre za lokacijo primerno za najbolj razkošna poročna slavja.

V neposredni bližini je igrišče za golf z 18 luknjami, ki se razprostira na 70 ha površine v dolžini 5850 m. Okolico gradu krasi mogočen, 200 let star angleški park.

Na dvorišču je ohranjen kamnit vodnjak s krono iz kovanega železa in kipi štirih letnih časov,

Klubska hiša golf kluba Mokrice.

Grajska kapela svete Ane.

ARBORETUM VOLČJI POTOK - NIZOZEMSKA VAS IN TULIPANI 29.4.2013

Konec aprila smo z družino obiskali 22. tradicionalno spomladansko razstavo cvetja v Volčjem Potoku. Kot verjetno veste je Arboretum Volčji Potok edini samostojen arboretum v Sloveniji. Po podatkih uradne spletne strani Arboretuma v njem uspeva okoli 3.500 vrst in sort iglavcev, listavcev, trajnic ter samoniklih zelnatih rastlin, in to na 90 hektarjih. Samo ime naj bi naselje dobilo po volkovih, ki naj bi plenili po okoliških gozdovih. 

Zgodovina parka sega v leto 1885, ko je posestvo kupil

Ferdinand Souvan I. ta je preuredil dvorec, travnike in njive pa je zasadil z drevjem. Drugače pa je posestvo na katerem danes stoji Arboretum skozi zgodovino menjalo več lastnikov. V novejši zgodovini pa je potrebno omeniti zlasti leto 1999, ko je bil Arboretum razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kasneje pa je bil ustanovljen še Javni zavod Arboretum Volčji Potok.

Park je razdeljen na 10 enot: francoski vrt, souvanova loka, stari park, rozarij, jelova draga, sp. in zg. angleški park, gozd, hujski travnik, južni in zahodni park.

Po parku se je možno zapeljati tudi s turističnim vlakcom.

Letošnja 22. spomladanska razstava cvetja je bila v znamenju tulipanov in Nizozemske.

V času našega obiska naj bi v parku cvetelo okoli 2 milijona tulipanov.

 Celotno dogajanje je popestrila Nizozemska vas, sestavljena iz 12 hišk in enajstmetrskega mlina na veter. V vasi si je bilo možno ogledati npr. izdelovanje cokel, nizozemska tradicionalna oblačila, lahko si poskusil pa tudi kupil sir, po katerem je Nizozemska zelo znana.

Nizozemska vas