IZLET NA RAKITNO 7.3.2015

Dne 7.3. smo bili povabljeni na Vitanov 2. rojstni dan na Rakitno. Gre za priljubljeno izletniško točko, z avtomobilom oddaljene le kake pol ure vožnje z avtomobilom od Ljubljane.

Gre za razloženo naselje, ki leži ob robu najvišjega kraškega polja v Sloveniji, sredi krimskih gozdov. Znano je po ugodni klimi za pljučne bolnike in po ostrih, a sončnih zimah. Na parkirišču ob jezeru imate na voljo dovolj parkirnih mest, da parkirate. Jezero poleti ponuja kopanje, poleti in jeseni ribolov ter pozimi drsanje. Ob jezeru je Hotel Rakitna, ki ima poleg sob in apartmajev še wellness, fitness, seminarsko sobo, restavracijo in picerijo. 

Ob jezeru je izhodišče za krožno sprehajalno pot med slikovitim naseljem počitniških hišic mimo Mladinskega klimatskega zdravilišča in skozi vaško jedro s cerkvijo – dolžina 3,5 km. Tu je tudi začetek gozdne in arheološke učne poti, ki vodi do ostankov rimskega obrambnega stolpa in zapornega zidu (Claustra Alpium Iuliarum) iz 3. st. n. št. (dolžina 2 x 1,6 km). Pozimi so v Rakitni urejene steze za tek na smučeh. Kolesarji se lahko iz Rakitne vzpnete na Krim, ki ponuja razgled na Ljubljansko kotlino. S kolesom je vrh dostopen v 45 minutah.

Poleg tega se lahko odpravite tudi v nekaj kilometrov oddaljeni Polharski dom, kjer si lahko ogledate Polharski muzej, lahko si ogledate tudi Golobjo jamo, ki jo na dnu krasi jezerce. Brinarjevo jelko, župnijsko cerkev svetega Križa in Rimski zid pri Rakitni.

V pisnih virih se Rakitna prvič omenja leta 1265. Leži na plitvem kraškem polju in deloma na valoviti dolomitni planoti v nadmorski višini 780 do 820 mnm, in je s tem najvišje ležeče kraško polje v Sloveniji. Kraj obkrožajo borovi in smrekovi gozdovi. Dolomitno dno polja je mokrotno, po njem teče potok Rakitniščica, ki ponika v Ponikvah v severnem delu polja. Nekatere izvire Rakitniščice so v povirnem delu zajezili in nastalo je umetno jezero, v bližini pa je zrasel zaselek z vikend hišami. V središču kraja stojijo župnijska cerkev sv. Križa iz leta 1420, trgovina in gostilna. Zaradi visoke nadmorske višine in lege v plitvem kraškem polju se temperatura na Rakitni pogosto spusti zelo nizko. Zjutraj 15.2.1956 je bilo izmerjeno -34,0 °C, kar je le 0,5 °C več od uradnega slovenskega rekorda na Babnem, izmerjenega istega dne.

Nastale so naslednje slike.

ZMAJEV KARNEVAL V LJUBLJANI

14.2.2015

Dan pred obiskom ptujskega karnevala smo obiskali največji pustni karneval v Ljubljani, tako imenovani Zmajev karneval. Gre za velik pustni sprevod po mestnih ulicah, ki vsako leto poteka na pustno soboto. V pustnem sprevodu vsako leto med ostalimi pisanimi šemami najdemo tudi skupine tradicionalnih pustnih mask, med katerimi so najbolj znani ptujski kurenti, cerkljanski laufarji in škoromati iz Hrušice. 

Letošnji Zmajev karneval je imel posebno temo, to so bile znamenitosti Ljubljane, saj v letu 2015 mesto Ljubljana obeležuje 150-letnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija, ki je pustil močan pečat na urbanistični zasnovi sodobne Ljubljane.

Pustna povorka vsako leto svoj sprevod začne na Novem trgu, gre mimo mestne hiše, čez Prešernov trg, na Kongresni, kjer se vse zaključi z večjim rajanjem. Letos je za animacijo na Kongresnem trgu skrbel Jernej Kuntner. Povorko vsako leto vodi zeleni zmaj, maskota mesta Ljubljane. Karneval vključuje tri segmente, otroški del, v katerem sodelujejo osnovnošolci in otroci ljubljanskih vrtcev, etnološki del s poznanimi slovenskimi pustnimi maskami in šemami ter organizirane skupine pustnih maškar.

Predstavile so se prepoznavne etnološke maske iz širše regije kot so kurenti, orači, pokači, Halubajski zvončari ter prvič v Ljubljani Zagoriške mačkare. Otroške skupine so predstavile nekatere znamenitosti Ljubljane, od Šuštarskega mostu, Ljubljanskega gradu, do Nebotičnika. Za red sta skrbela policaja na hoduljah, za glasbo pa dve godbi na pihala in spretni žonglerji.

Naša čebelica Amaya.

Za konec pa tortica v najboljši slaščičarni v mestu.