ADVENTNI SEJEM V BELJAKU, VRBI IN V CELOVCU 29.11.2014
Ob koncu preteklega leta sem obiskal Koroško, natančneje adventno dogajanje v Beljaku, Vrbi in v Celovcu. Zjutraj sem se najprej ustavil v drugem največjem mestecu na Koroškem, Beljaku, ki šteje slabih 60.000 prebivalcev. Beljak drugače predstavlja sedmo največje mesto v državi. Prva naselitev tega območja naj bi se zgodila v času neolitika, v času poselitve Slovanov je ta del ozemlja pripadal kneževini Karantaniji. Kot mesto se Beljak v evidencah omenja šele okoli leta 1240. Mesto je kasneje pripadalo različnim vladarjem, škofijam, v času Marije Terezije je bilo del Habsburške monarhije, v času Napoleona francoskih ilirskih provinc.
Že ob vhodu v samo središče mesta me je pričakalo kar nekaj stojnic ter skulptura para iz leta 2009.
Osrednjo znamenitost mesta predstavlja cerkev svetega Jakoba iz 14. stoletja. Zvonik cerkve je visok 95 m in stoji ločeno od cerkve. Gre za najvišji cerkveni zvonik na Koroškem. Na vrh se povzpnete po 239 stopnicah za 2 evra.
Ob cerkvi so stale jaslice z Marijo in Jožefom.
V samem središču mesta, ob cerkvi, pa me je pričakalo okoli 50 lesenih stojnic, večina jih je stala na glavni ulici oz. trgu, Hauptplatzu ter okoli že omenjene župnijske cerkve.
Na stojnicah lahko kupite čokoladne dobrote, božična darilca, poizkusite kuhano vino in punče različnih okusov,
otroci pa lahko drsajo na drsališču pred mestno hišo, ki na zunaj ne predstavlja nič posebnega.
Osrednji trg, Hauptplatz, ki me glede na obliko bolj spominja na ulico,
na njem se nahaja spomenik svete trojice oz. kužno znamenje.
Skozi mesto teče reka Drava, na mostu katere sem tudi sklenil obisk adventnega sejma in se odpravil proti mestecu Vrba ob Vrbskem jezeru. Kot zanimivost, okoli mesteca se drugače nahaja več kot 10 jezer.
Nato je sledil kratek postanek ob Vrbskem jezeru.
Osrednja znamenitost Vrbe v času adventa je plavajoči adventni venček,
ki obsega 25 m, gre za največji adventni venček kar sem ga kadarkoli videl.
Mestece je bilo v času mojega obiska večinoma prazno, glede na obisk le par mesecev prej, v času poletja, o katerem sem pisal v blogu, ki si ga lahko preberete na spodnji povezavi.
Po mojem mišljenju lep večerni pogled nudi grajski hotel, ki ga krasi na tisoče lučk v času adventa.
Ob koncu obiska Vrbe sem se na hitro ustavil še v caffe Sternad, kjer sem spil kuhančka in pozdravil mojega bivšega sodelavca Rolanda. Omenil bi še, da adventni sejem v Vrbi ponuja tudi številne zanimivosti otrokom, od jahanja ponija, vrtiljaka, božičnih delavnic itd...
Novembrski dan sem sklenil v največjem Koroškem mestu, Celovcu. Po legendi je to mesto z 92.000 prebivalci nastalo na mestu, kjer je bil ubit zmaj, ki je živel v bližnjem močvirju. Zgodovinsko pa naj bi mesto ustanovil koroški vojvoda Herman, v sredini 12. stoletja. Njegov sin Bernard je mesto premestil na današnjo lokacijo, ker je bilo na starem mestu večkrat poplavljeno. Razvoj mesta se je tako kot v Beljaku, začel z izgradnjo železniške povezave med Dunajem in Trstom. V 19. stoletju so glavnino prebivalcev predstavljali Slovenci, mesto je predstavljalo sedež slovenske kulture, saj so v njem delovali Anton Martin Slomšek, Jurij Japelj, France Prešeren imd. Po referendumu iz leta 1920 je mesto pripadlo Avstriji, čeprav so večino prebivalstva predstavljali Slovenci. Po 2. svetovni vojni so ga zavzeli partizani, a so se zaradi pritiska Britancev umaknili iz mesta. Kot zanimivost naj omenim, da gre za prvo mesto v Avstriji, ki je leta 2007 uvedlo peš cono.
Parkirali smo pred mestnim gledališčem, ki je sprva služilo kot stavba za zabavo domače aristokracije. Gledališče je bilo izgrajeno med leti 1605 in 1620. Dejanska otvoritev gledališča pa sega v leto 1737. Gledališče je bilo večkrat prenovljeno in razširjeno.
Ob gledališču se nahaja meščanska hiša, zgrajena v 18. stoletju. Zgradbe je bila leta 1830 preurejena v Bidermajerjev zgornji dom. Danes je v njej matični urad s poročno dvorano in galerija Alpe-Adria.
500 m naprej se nahaja deželna hiša. Gre za zgodovinsko najpomembnješpo stavbo mesta. Izgrajeno med letoma 1574 in 1594. V njej se nahaja sedež koroškega deželnega parlamenta.
Osrednjo znamenitost deželne hiše predstavlja dvorana grbov, skupaj s knežjim kamnom, na katerem so Karantanci ustoličevali svoje kneze in s 665 grbi. Josef Ferdinand Fromiller, najbolj znan koroški baročni slikar je slikal grbe po naročilu knezov in plemiških družin. Tako je nastala ena od najlepših koroških dvoran, katere notranjost pa si na žalost ni bilo mogoče ogledati zaradi pomanjkanja časa.
Obelisk z vodnjakom iz leta 1833 na dvorišču deželne hiše.
Nato sem začel sprehod po centru mesta, gre za eno od najlepših starih mestnih središč v Avstriji, ki je bilo že trikrat odlikovano z evropskim priznanjem Nostra-Diplom. Vidno je, da so mesto zasnovali italijanski arhitekti, saj ga krasijo številne renesančne palače, dvorišča in trgi. Sprehod sem začel na starem trgu, kjer stoji kužno znamenje oziroma spomenik Sveti trojici.
Malo naprej se nahaja stara mesta hiša, zgrajena okoli leta 1600 s strani španskega stavbenika. Nekoč so jo imenovali palača Welzer, danes palača Rosenberg. Arkadno dvorišče in grb Rosenberg nad glavnim portalom ter Fromillerjeva slika Pravice z grbom mesta in dežele ji dajeta pomembnost še danes.
V centru mesta, v peš coni lahko najdete grbe bratskih mest Celovca. Tukaj lahko primerjate tudi Celovški in Ljubljanski grb, ki sta si izjemno podobna, oba vsebujeta motiv zmaja. Ob grbih leži možicelj Mandl.
Grb Celovca zgoraj in npr. grb mesteca Tarragona spodaj.
Grb Evropskega prvenstva leta 2008, ki se je odvijalo v Avstriji in Nemčiji. Nekaj tekem se je odigralo tudi na celovškem stadionu.
Možicelj Mandl naj bi bil glavni krivec za nastanek Vrbskega jezera. Legenda pravi, da možicelj ni maral, da se prebivalci Celovca ne zanimajo za nič, razen za zabavo, kar je hotel spremenit. Zato se je na predvečer velike noči vrnil s sodčkom, čemur je sledilo tridnevno deževje, ki je vse poplavilo, pred katastrofo pa naj bi pobegnili le tisti, ki so ga ubogali.
Spomenik ustanovitelju mesta, koroškemu vojvodi Bernardu.
Hiša v kateri je leta 1832 delal najpomembnejši slovenski pesnik France Prešeren.
Ogled znamenitosti Celovca sem končal pred celovško katedralo. Katedrala svetega Petra in Pavla je bila kot protestantska cerkev izgrajena leta 1581. Leta 1604 je bila izročena jezuitom. Leta 1787, v času škofa Franza Xaverja je postala stolna cerkev škofije Gurk.
Adventni venec pred katedralo.
Stropne freske Marijinega vnebovzethja.
Še slikca mene izpred cerkve.
Sledil je čas za kosilo in za obisk celovške franšize minhenške pivnice Hofbrauhaus.
Za konec je sledil še obisk adventnega sejma na novem trgu v Celovcu,
kjer me je pričakala največja okrašena smreka v mestu.
Na sejmu
lahko kupite številne dobrote, spominke, darilca.
Ogledate mestno hišo.
Pred njo stoji kipec Marije Terezije, prvi v Avstriji postavljen v njeno čast, ki je bil postavljen leta 1765 namesto konjeniškega spomenika Leopolda I. Sprva je stal na zahodni strani novega trga, po izgradnji podzemne garaže so ga prestavili na vzhodno. Ob njem je postavljen velik zmaj, simbol mesta, ena od največjih znamenitosti mesta in zmajev vodnjak.
Po starem trgu sem se nato odpravil iz centra mesta,
po slikanju z božičkom v deželni hiši pa proti Ljubljani.
