BEŽIGRAD ICEFEST 2013

Z včerajšnjo tekmo med Telemach Olimpijo in celovškim KAC-em se je končal eden od vrhuncev letošnjega športnega dogajanja v Sloveniji. Če so se še ob prvi tekmi pojavljale številne težave, tudi nepredvidljive, je bilo na naslednjih dveh tekmah že precej boljše. Izkušnje so pač izkušnje.

Sam sem bil tam na tekmi z VSV Beljakom. Večina gledalcev, tudi sam sem bil med njimi, ni mogla uživati v tekmi. Predvsem na slabem so bili tisti iz prvih vrst. Nezadovoljstvo med gledalci je bilo očitno, veliko jih je tudi zapustilo prizorišče že med tekmo. Pleksi stekla ob igrišču so bila namreč tako zarošena, da je bilo vsaj pol igrišča nevidnega. Bilo pa je še število drugih pomanjkljivosti. Tako so npr. prodajali karte s sedežnim redom, ki seveda ni mogel veljati, ker je bila tribuna premajhna, glede na načrt, ki je veljal v času predprodaje kart. Omeniti velja še slabo označenost vhodov, pomanjkanje košev za smeti, slabo osvetlitev vhodov na tribuno, verjetno tudi pomanjkanje varnostnikov itd. Zaradi vsega omenjenega tudi vzdušje ni bilo tako kot bi moralo biti. Velja omeniti, da so se vsi obiskovalci združili le ob začetku tekme, ob žvižganju županu Zoranu Jankoviću. Kasneje jih je večina le nemo spremljala tekmo.

Pri tem moramo imeti v mislih, da je bila tekma na prostem, da je bila prvič organizirana v Sloveniji. Vendar bistvo dogodka ni v omenjenih pomanjkljivosti, ampak je potrebno gledati širše. Gre za izjemno promocijo hokeja v Sloveniji, gre za vrnitev hokeja tja, kjer se je igral na začetku, gre za izjemno potezo organizatorjev in še bi lahko našteval. Spektakel je vsekakor bil, kljub pomanjkljivostim, vendar verjamem, da bo vsakomur ostal v lepem spominu. Podobni dogodki se namreč ne dogajajo vsak dan.