PO ISTRI 25.7.2013

PULA

Pula predstavlja največje mesto v Istri, s skoraj 60.000 prebivalci spada tudi med deset največjih mest na Hrvaškem. Administrativni center Istre je v bistvu že od obdobja rimljanov. Drugače pa prvi zapisi o nastanku naselja segajo že v 10. st.pr.n.št, ko naj bi prvo naselje osnovalo pleme Histra. Kot zanimivost naj omenim, da Pulo v svoji božanski komediji omenja tudi izjemno pomemben italijanski pesnik Dante Aligheri. Mesto slovi po številnih znamenitostih, predvsem iz rimskega obdobja. 

Največjo znamenitost vsekakor predstavlja šesti največji amfiteater na svetu iz 1. st. Danes izjemen prostor za prireditve pod milim nebom. V njem so v zadnjih letih nastopile največje svetovne zvezde, od Stinga, Eltona Johna, do Jose Carerasa, Andrea Bocellija ind. Iz rimskega obdobja velja omeniti še slavolok Sergijevaca in Avgustov hram. Prav tako velja omeniti še grad Kaštel iz leta 1630, zgrajen kot trdnjava s štirioglatim tlorisom. Danes se v njem nahaja zgodovinski muzej Istre.

ROVINJ

Mesto in pristanišče, nedaleč od Pule s skoraj 14.000 prebivalci. Leži v tako imenovani rdeči Istri (po zemlji terrarosa). Gre za pomembno turistično destinacijo, podobno Piranu, ki jo poleg mesta sestavlja še znameniti rovinjski arhipelag z 22 otočki, med katerimi sta največja otok sv. Andrije in Katarine.

Mesto se prvič z imenom Ruvignio omenja v 13. stoletju. Bilo je v lasti Oglejskega patriarha, Benečanov, Habsburžanov, med obema svetovnima vojnama v lasti Italije. Jugoslaviji je pripadel šele po 2. svetovni vojni. Stari del mesta je bil leta 1963 razglašen za kulturni spomenik.

Spomenik iz leta 1956 padlim borcem NOB in žrtvam fašizma.

Balbijev lok - predstavlja vhod iz največjega mestnega trga v staro mesto. Zgradili so ga leta 1679, ime je dobil po županu Balbi, ki je na njega dodal dva grba svoje družine.

Mestna palača - nekoč pretorska palača, zgrajena leta 1308. Danes v njej celotna mestna uprava z županom na čelu. Značilnost, vrsta beneških in rovinjskih grbov z mestnim na čelu.

Notranjost cerkve sv. Eufemije - največja znamenitost mesta.

Cerkev je bila rekonstruirana med leti 1725 in 1736. Do 10. stoletja je na tem mestu stala cerkev sv. Jurja, katerega kip se nahaja na glavnem oltarju cerkve. Ime dobila po krščanski mučenici Eufemiji, katere sarkofag so v mesto pripeljali leta 800.Velik bakren kip Sv. Eufemije je postavljen na vrhu zvonika, tako, da se na ležajih vrti okoli svoje lastne osi v smeri vetra.

Mestna ura - na glavnem mestnem trgu, nekoč je predstavljala stolp na južnem voglu nekdanjega obzidja.

Crveni otok (otok sv. Andrije)

Staro ime otoka je Crveni otok, na njem je svetilnik z dometom 24 milj. Že v 6. stoletju so Benediktinci zgradili na njem samostan in cerkev, v 15. stoletju so v njem bivali Frančiškani. Danes otok predstavlja zeleno oazo z izjemnimi peščenimi plažami.

Hotel Istra na Crvenem otoku.

Plaža ob hotelu Istra na Crvenem otoku.

Vrsta za ladjico za odhod z otoka.

Pristanišče v Rovinju.

Potrebno je omeniti še eno znamenitost - Limski kanal -, ki je nismo obiskali. 10 km dolg kanal leži nekje na polovici poti med Vrsarjem in Rovinjem in predstavlja priljubljeno destinacijo turističnih ladij.

POREČ

Mesto z 10.500 prebivalci predstavlja, zaradi izjemno velikega števila plaž, kulturnozgodovinskih spomenikov, turističnih naselij in kampov, eno izmed največjih in najpomebnejših turističnih destinacij Istre. Mesto je bilo ustanovljeno pred skoraj 2500 leti. Tako kot Rovinj, je tudi Poreč skozi zgodovino pripadal različnim oblastem.

Velja omeniti razpored ulic, ki je isti, kot so ga določili Rimljani pred 2000 leti.

Zelena laguna - eden od pomembnejših turističnih centrov v okolici mesta. Omeniti velja še Brulo, Modro laguno, Lanterno itd.

Mestna palača - ena od številnih gotsko-beneških palač v mestu.

Palača Poreškega gledališča - obnovljena leta 2006, zgrajena leta 1885.

Okrogli stolp - eden od treh ohranjenih. Skupno bi jih naj bilo kar 11. Zgrajen leta 1475.

Cerkev Gospe od angela na trgu Svobode iz 18. stoletja z 18 metrskim zvonikom.

Peterokotni stolp - na začetku osrednje ulice, Decumanusa, ob vhodu v staro mestno jedro. Zgrajen je bil v sredini 15. stoletja v gotskem slogu z reliefom beneškega leva na pročelju. Do francoske okupacije so bili ob njem ohranjeni tudi deli mestnih vrat.

Stolnica Marijinega vnebovzetja oz. Evfrazijeva bazilika predstavlja najpomembnejšo znamenitost mesta. Zgrajena je bila v 6. stoletju za časa škofa Evfrazija in cesarja Justinijana I. Leta 1997 jo je UNESCO uvstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Kompleks Evfrazijeve bazilike sestavljajo zgradbe: Evfrazijeva bazilika, župnijska cerkev, zakristija, trikora, krstilnica in zvonik, Maurova prižnica in bližnji škofovski dvorec, ki po najnovejših raziskavah izhaja iz istega obdobja kot bazilika. V njem se nahaja sakralna zbirja Poreško-puljske škofije. Najpomembnejši del bazilike predstavljajo mozaiki iz 3. stoletja, pa tudi sakralni spomeniki in umetniški predmeti starokrščanskega, zgodnjebizantinskega in srednjeveškega obdobja.

Romanska hiša - stavba na stičišču Decumanusa in Trga Marafor iz 13. stol. Prepoznavna je po zunanjem stopnišču, romanski bifori in lesenem balkonu, obnovljenem leta 1930.

Poreč zvečer - nabito polne ulice turistov.

VLADO KRESLIN - 22. NA ODRU KRIŽANK

Avgustovski, že 22. nastop, Vlada Kreslina na odru Križank še dolgo ne bo šel v pozabo. Predvsem ne obiskovalcem nabito polnih Križank, ki so po skoraj treh urah veselo poplesavali in ploskali zdaj že ponarodelim uspešnicam Vlada Kreslina, ki ga tokrat niso spremljali le mama in oče, ampak tudi hčerka Ajdina Marija, ki je očeta spremljala ob pesmi Še je čas in Poj mi pesem. Na odru so se poleg Malih bogov in Beltinške bande tako zvrstile tri generacije družine Kreslin.

Sam koncert je imel kar nekaj vrhunev. Izpostavil bi jih pet. Kot prvo intimen duet Vlada in Severe Gjurin, pesmi Abel in Kajn. Zatem nastop z očetom Milanom, v pesmi Tisti bejli grm. Kot tretji vrhunec velja izpostaviti nastop s hčerko Ajdino Marijo. Med vrhunce večera vsekakor moram uvrstiti tudi nastop Milana Kreslina in violinista Sama Budne. Pesem Gorički čardaš je energijsko povsem napolnila obiskovalce Križank.

S Severo Gjurin.

Vrhunec večera pa je predstavljal nastop s hrvaškim glasbenikom Massimom Savićem. Ta je Vladu vrnil obisk njegovega koncerta v Puljskem amfiteatru. Skupaj sta zapela pesem Od višine se zvrsti.

Vlado Kreslin & Massimo Savić - Od višine se zvrti (Križanke, 2013)

Sam Savić je priznal, da je zelo ljubosumen na Vlada, ker ta pesem ni v njegovi zbirki, ampak Vladotovi. Pri tem velja omeniti še odlično kitarsko uverturo pesmi Sjaj u tami, ki najverjetneje predstavlja največjo uspešnico Massima, njegov največji hit, ki je pred nastopom z Vladom še dodatno razvnel občinstvo.

Z očetom Milanom in mamo Katarino.

Vladu Kreslinu je s pesmimi kot so Zvezdice bele, Nekega jutra, ko se zdani, Iz Goričkega v Piran, Dan neskončnih sanj, Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti, Še je čas, še enkrat uspelo napolniti Križanke, mu dokazati, da je najboljši, da so njegove skladbe del spominov, ki jih ljudje vsako leto obujajo na njegovih tradicionalnih (razprodanih) koncertih, na avgustovskem v Križankah, in decembrskem v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.