MOJSTRANA - ŽIVE JASLICE V LEDENEM KRALJESTVU 28.12.2015
V dnevih med Božičem in Novim letom smo se z ženo in hčerko odpravili na Gorenjsko, točneje v Mojstrano, na ogled Ledenega kraljestva, ki vsako leto zaživi v soteski Mlačca pri Mojstrani. Že ob prihodu v Mojstrano so nas pričakale zimske razmere. Za razliko od večjega dela Slovenije, kjer še to zimo ni zapadel sneg, ga je bilo v Mojstrani kar precej.
Na spodnji sliki Sava Dolinka.
Drugače pa je Mojstrana manjše naselje z 1200 prebivalci, gre za del bolj znane občine, Kranjska Gora. Naselje se je razvilo na podlagi fužinarstva in nahajališč železove rude v bližini naselja in tudi s cementarno, ki pa je po prvi svetovni vojni propadla. Današnje prebivalstvo je večinoma zaposleno v industrijskih obratih v bližnjih Jesenicah. Ob naselju smo opazili tudi manjše smučišče z žičnico, Mojstrana pa predstavlja tudi izhodišče za vzpone na vrhove Julijskih Alp in Karavank.
V Mojstrani si lahko poleg Ledenega kraljestva ogledate tudi cerkev svetega Klemena, ta izhaja iz 17. stoletja, nastala naj bi na mestu, kjer sta leta 868 prenočevala brata, sveti Ciril in Metod, ko sta nesla relikvije papeža Klemena I. v Rim. Te naj bi sveti Ciril našel osem let prej, na Krimu. Ogledate si lahko tudi Planinski muzej Slovenije, orjaški, s 470 cm obsegom, oreh, v bližini naselja pa še Ambrožčevo in Šmercovo hišo, visoka slapova spodnji in zgornji Peričnik, Aljažev dom, ki predstavlJa izhodišče za vzpone nad dolino Vrat, tudi v severno Triglavsko steno. itd..
Cerkev svetega Klemena
No in čez nekaj metrov smo se znašli v Mojstrani.
Naša prva postojanka je bil Planinski muzej Slovenije, pred katerim so stale božične stojnice, ki pa so bile odprte le ob večerih.
Muzej so odprli leta 2010. Gre za markantno stavbo, ki malo spominja na obliko visokogorskega planšarskega zavetišča. Vsebuje bogato zbirko predmetov, fotografij imd, vse to kaže na pomembnost planinske dejavnosti na Slovenskem. Stalna razstava te v bistvu pelje skozi lasten vzpon na goro. V muzeju se nahaja tudi trgovinica s spominki in knjigami, informativni center o razmerah v gorah, informacijah o Mojstrani, prav tako na tem mestu lahko pridobite informacije o Triglavskem narodnem parku.
V paketu je bilo možno kupiti kombinirano vstopnico za Planinski muzej in ogled živih jaslic v Ledenem kraljestvu. Kombinirana vstopnica je stala 13 evrov, samo za ogled jaslic 12, za otroke 2 evra.
Prva zamisel o alpskem muzeju se je pojavila že 1901 leta v Planinskem vestniku. Kasneje, razen razstav o slovenskem planinarjenju, ni bilo nič narejenega na to tematiko. Pomembnejši mejnik predstavlja leto 1984 in stalna razstava s Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Leta 1996 pa je bil narejen ključen korak, podpisano je bilo pismo o nameri gradnje Planinskega muzeja, leta 2002 je nato sledil odkup zemljišča, 2007 so položili temeljni kamen, naslednjo leto pa začeli izgradnjo. 7. avgusta 2010 je muzej slovesno odprl predsednik RS, Danilo Turk, in to natanko 115 let po odprtju Aljaževega stolpa na Triglavu.
Temelj muzeja predstavlja nekdanja Triglavska muzejska zbirka, pa tudi predmetno in dokumentarno gradivo, ki je zbrano po celotnem slovenskem ozemlju. Celotna zbirka obsega več kot 2000 enot, od tega je razstavljenih 450 predmetov. Hranijo tudi npr, vse Planinske vestnike ki so izšli do danes, gre za najstarejšo slovensko revijo, ki izhaja že 120 let in poroča o vseh pomembnejših dogodkih, vezanih za slovensko planinstvo in alpinizem, del muzeja predstavlja tudi obsežna knjižnica.
Spodnji del muzeja sestavljajo recepcija, muzejska prodajalna, večnamenska dvorana Triglav, s 60 sedeži v kateri si lahko ogledate film o gorah, ter klubska soba Snežnik, v kateri si lahko s pomočjo 3D očal pričarate pogled s severne Triglavske stene. V spodnjem delu se nahaja tudi informacijsko središče Triglavskega narodnega parka.
V zgornjem nadstropju se nahaja stalna razstava, ki je zasnovana kot muzejska pripoved. Obiskovalce popelje v pot v gore, kjer skozi eksponate, fotografije in film pa tudi interaktivno spoznavajo gore, okolje, življenje, rastlinstvo gora itd..
Na spodnji sliki se nahaja planinska palica Jakoba Aljaža iz leta 1879.
Številni eksponati, ki si jih je možno ogledati v muzeju.
Maketa koče na Veliki Planini.
Znak Slovenskega planinskega društva in Slovenske zveze gorniških klubov.
V muzeju dobite tudi kartico, ki vam omogoča dostop do petih nalog. Ena od teh je, da pravilno napolnite planinski nahrbtnik. Z uspehom oz. rešitvijo vseh petih nalog, si na koncu lahko izdelate svojo spominsko razglednico.
V muzeju je razstavljena oprema za pot v gore,
živali, ki se nahajajo v gorah,
svojevrstno izkušnjo pa predstavlja tudi bivak, v katerem lahko podoživite nevihtne razmere v gorah.
V muzeju se nahajajo tudi predmeti, ki predstavljajo spomin na največje slovenske alpinistične uspehe v najvišjih gorah sveta. Tudi list z avtogrami 25 članske odprave na najvišjo goro sveta, 8848 m visok Mount Everest. 13.5.1979 sta kot del te odprave, kot prva Slovenca na najvišji vrh sveta stopila ob 13.51 uri Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, ta je v Himalaji sicer umrl štiri leta kasneje.
V muzeju si prav tako lahko ogledate smuči Davorina Karničarja, ki je leta 2000 kot prvi na svetu opravil nepretrgan spust na smučeh z vrha Everesta. Do leta 2006 je Karničar opravil, kor edini na svetu, spust z vseh najvišjih vrhov sedmih celin.
Zaključek ogleda se konča z dosegom vrha, z Aljaževim stolpom, ki zaokrožuje popolno zgodbo poti obiskovalca na goro.
Iz muzeja smo se odpravili proti soteski Mlačca, ki leži slab kilometer iz Mojstrane. V tej soteski že štirinajsto leto zapored prirejajo predstavo živih jaslic v zato izgrajenem Ledenem kraljestvu. Predstave se vrstijo vsak večer med Božičem in Novim letom.
Pred vstopom v Ledeno kraljestvo nas je pričakalo postrano parkirišče.
Ker je vstop v kraljestvo, v času predstav živih jaslic, dobrih 20 minut pred začetkom, je bil najprej čas za zimske radosti na snegu.
Mi smo kupili vstopnico že v Planinskem muzeju, drugače pa jih lahko kupite tudi ob vstopu.
prav tako lahko na vhodu kupite različne lokalne in unikatne suvenirje ter se okrepčate s kuhanim vinom itd.
Kmalu je bila ura za vstop.
Mimo ivja, na katerega lahko obesite listek z željami,
smo se odpravili do ledene kraljice,
s katero se lahko, lahko pa tudi brez nje, povzpnete na ledeni prestol.
No, mi so se sami usedel in slikal na ledenem prestolu,
najprej z mamico nato še z očkom.
Sledil je sprehod po Ledenem kraljestvu,
mimo vodnjaka želja,
mimo vseh skulptur, obokov, lampijončkov, smrekic, vodometov... itd.
Po 15 minutnem sprehodu smo se znašli na prizorišču gledališke predstave živih jaslic. Večinoma si lahko obiskovalci predstavo ogledajo stoje, manjše število sedišč je namenjeno otrokom in starejšim, prav tako je omogočen dostop invalidom.
Zatem se je začela predstava s pravimi svetopisemskimi liki. Celotna predstava je trajala dobre pol ure in je bila obogatena z nekaterimi aktualnimi temami, ki jih je na sarkastični način pripovedoval izmišljen lik Mamon. Spodaj prilagam nekaj slik, ki sem jih naredil v času predstave.
Možno se je bilo tudi fotografirati s tremi kralji, Gašperjem, Mihom in Boltežarjem.
Kaj kmalu smo zelo zadovoljni zapuščali prizorišče.
Še pred tem pa smo si ogledali stacionarne jaslice z živimi ovcami
ter jaslice iz figuric.
Preden smo se odpravili domov, smo se še enkrat vrnili do Planinskega muzeja ter si ogledali 11.000 lučk, ki krasijo vrt Viharnik že 25 let. Ta vrt je izdelek domačina Staneta Brusa, ki je želel promovirati domači kraj.
Na vrtu najdete tudi tablo z olimpijci, rojenimi v Mojstrani, teh je kar 18. Izpostavil bi npr. alpskega smučarja, Jureta Koširja, ki je nastopil na kar štirih olimpijskih igrah in Alenko Dovžan, ki je nastopila na treh.
Poleg olimpijcev so sestavni del vrta še jaslice in orientacijske table za vse vrhove Zgornjesavske doline.
Po ogledu vrta smo prijeten izlet zaključili v ćevabdžinici Das Ist Valter na Jesenicah.
Za konec prilagam še videoposnetek decembrskega dogajanja v Mojstrani in njeni okolici. Svetujem vam ogled in kasneje tudi obisk tega prijetnega malega kraja.
