četrtek, 30. april 2015

MIKROPIVOVARNA BEVOG IN BAD RADKERSBURG

21.1.2015

Z bratom sva se v začetku leta odpravila na ogled mikropivovarne Bevog, ki stoji v bližnjem Bad Radkersburgu, natančneje v Potrni. Vasja Golar, lastnik pivovarne, je le to v Avstriji postavil po zdaj že vsem znani zgodbi, ko je pivovarno in pivnico hotel najprej postaviti v Gornji Radgoni, na grajskem hribu, vendar je kmalu obupal zaradi papirologije, saj bi le ta utegnila otvoritev zavleči vsaj za dve leti,  zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja in koncesije za uporabo vode. Zaradi ugodnejših pogojev se je nato odločil postaviti svojo mikropivovarno v avstrijskem delu Gornje Radgone. 

V Gornji Radgoni so že imeli odkupljen objekt in zemljišča, približno 25.000 evrov so vložili v projekte in sondiranje terena, ko pa so na upravni enoti zaprosili za gradbeno dovoljenje, se je ustavilo.

Kmalu so se odločili za Avstrijo. v Potrni pri avstrijski Radgoni so najprej kupili komunalno urejeno zemljišče, katerega cena je bila skoraj pol nižja kot v industrijski coni na slovenski strani meje, pripravili projekte in zaprosili za gradbeno dovoljenje, slabe štiri tedne po tem, ko so oddali vlogo, so na občini že imeli zagovor vloge, tri dni po njem pa so jih avstrijci že poklicali, da naj pridejo po gradbeno dovoljenje. Poleg tega za pivo v Avstriji plačujejo precej nižje trošarine kot v Sloveniji. V Avstrijo se tako danes pretaka tudi davek na dobiček, pa davek za zaposlene delavce.

V dobrega pol leta so pivovarno tudi zgradili in vgradili opremo za varjenje ale piva oziroma piva gornje fermentacije z zmogljivostjo od 120.000 do 150.000 litrov na leto. 


Vse se je začelo z obiskom sejma optične elektronike v Bruslju. Belgijsko pivo je lastnika Golarja tako navdušilo, da je začel brskati po spletu, želel je vedeti vse o pivu, kupil si je tudi nekaj opreme. Kmalu je začel mešati vodo, slad, hmelj in kvas, kar so osnovne sestavine piva, pri tem je ugotavljal katero razmerje je pravo med njimi, katera mešanica različnih hmeljev in sladov da od sebe najboljše. V Berlinu je opravil hitro šolanje za varjenje tako imenovanega craft piva.



Njegova piva nosijo mistična imena Tak, Ond, Kramah in Baja. Taka je tudi embalaža, rjave steklenice in podstavki za pivo, pečat v obliki arabesk pa nosijo tudi zamaški, kartonska embalaža, vrečke in zunanjost pivovarne. 

Osnova ideja pivovarja je iz škroba, ki je v zrnju oziroma sladu, pridobiti sladkorje. Te potem kvas predela v alkohol, ogljikov dioksid in stranske produkte, ki so tudi zelo pomemben del končne arome in okusa piva. Pivo najprej fermentira okoli pet dni, prvi fermentaciji sledi zorenje, ki traja od nekaj tednov, pri nekaterih posebnih pivih pa vse do leta ali več, odvisno od sloga piva. Za zdaj uporablja le tako imenovani kvas ale, ki v primerjavi s kvasom lager fermentira pri višjih temperaturah. Hmelj, ki ga uporablja, kupuje v Sloveniji, Ameriki in Avstraliji. »V baji (pivo z ovsenimi kosmiči, op. p.) je le ena vrsta, v ondu (smoked porter) dve, v taku (pale ale) štiri, v kramahu(india pale ale) kar pet različnih.

Sprva so le stežka zagotavljali zadosti piva že za redne odjemalce, morali so se razširiti, tako so zdaj navzoči v Sloveniji, Avstriji, Angliji, na Škotskem, Bevogovega piva pa si želijo tudi v Kanadi, Franciji, Španiji, Finskem, Srbiji … Z letno proizvodnjo približno 2000 do 2500 tisoč hektolitrov se po pivovarskih merilih še vedno uvrščajo med majhne mikropivovarne.


Pivovarna je prejela tudi že marsikatero priznanje za svoje pivo. Prvo so prejeli marca 2013, v Avstriji so prejeli priznanje za najboljšo avstrijsko pivovarno in njihov smoked porter je postal pivo leta, pozneje so tudi na ljubljanskem festivalu piva prejeli dve zlati medalji. Poleg tega so med vodilnimi na spletnih lestvicah, na katerih ocenjujejo pivofili z vseh koncev sveta – upoštevata se število ocen in splošna ocena okusa piva ter se preračunata po posebnem ključu. Njihova četverica dosega čez 90 točk od skupno sto možnih, ond ima kar 97 točk. Mikropivovarna Bevog je izmed 2600 novih pivovarn na svetu, zasedla tretje mesto, gre za prestižni naslov ratebeer.com. Vsa priznanja imajo ponosno razstavljena na steni v točilnici svoje mikropivovarne.


V pivovarni varijo pet vrst piva. 

1. PALE ALE TAK 5,5 %
2.SMOKED PORTER OND 6,3 %
3. INDIAN PALE ALE KRAMAH 7 %
4. OATMEAL STOUT BAJA 5,8 %
5. HOPPY KOLSCH DEETZ 4,8 %



Vsake toliko časa zvarijo tudi pivo, ki ga ne ponujajo v redni ponudbi in ga je mogoče kupiti le v njihovi točilnici.


V mikropivovarni lahko kupiš tudi spominke, od majic, kozarcev itd...


Za ogled pivovarne se je potrebno najaviti in rezervirati termin.


BAD RADKERBURG - AVSTRIJSKA RADGONA

Pot naju nadalje vodila na avstrijsko stran Gornje Radgone, v Bad Radkersburg. Gre za majhno mestece avstrijske Štajerske, znano po termalnem zdravilišču, ki v enem letu preseže 100.000 nočitev. V mestecu je leta 2011 živelo le okoli 1300 ljudi, za primerjavo, še 100 let nazaj jih je tukaj živelo skoraj enkrat več.

O nastanku mesta ni znano veliko, prvi dokument v katerem se pojavlja, je urbarij Otokarja II. Bohemskega, med letoma 1265 in 1267. Ta je v tistem obdobju vladal Štajerski. Prvič je avstrijska Radgona omenjena kot mesto, leta 1299. V času Otomansko-habsburških vojn je bilo okoli mesta zgrajeno večje obzidje. 1. decembra 1918 je mesto zasedla vojska kraljevine SHS. Kasneje, s pariško pogodbo iz leta 1919 je pripadlo prvi Avstrijski republiki. Območje so kasneje pretresali večji nacionalni konflikti, na novo so se odnosi vzpostavili šele leta 1969, z odprtjem mostu, ki je povezal avstrijsko in slovensko Radgono. Leta 2004 je na tem mostu potekala proslava ob vstopu Slovenije v EU, dokončno so meje padle leta 2007. Omeniti velja, da gre za mesto, ki zaužije največ sonca v Avstriji, kar 1930 ur na leto. Mesto je prav tako, kot edino v Avstriji, prejelo zlato medaljo za ohranjanje zgodovinskih spomenikov.

V avstrijski Radgoni stoji kar nekaj zgradb, ki si jih je vredno ogledati. Že ob vstopu v mestece naletimo na ostanke starega obzidja, ki je služilo obrambi mesteca, predvsem v času Otomansko-habsburških vojn.


Osrednji del centra mesta zavzema glavni trg. Danes služi kot tržnica. Na njem stoji kar nekaj pomembnih stavb. Najpomembnejša je mestna hiša in njen stolp. Zgornji del le tega je bil požgan in obnovljen leta 1806. V notranjosti le tega je spomenik žrtvam 2. svetovne vojne.


Hauptplatz ali glavni trg


Sredi trga stoji tudi Marijin spomenik, spomin na veliko kugo, leta 1680. Pred spomenikom je v mavcu stisnjen letnik protireformacije, 1800.


Pred mestno hišo.


Stolp mestne hiše.


Drsališče pred mestno hišo.


Majhne uličice mesta.


Ob glavnem trgu stoji tudi palača Herberstorff. Slovi po izjemnem notranjem dvorišču. Nekdanji lastnik, Carl Von Herberstorff je bil pomemben zagovornik protestantizma v mestu. Hiša je povezana s srednjeveškim stolpom, ki je bil del mestne utrdbe. 


Župnijska cerkev se nahaja le nekaj metrov stran od glavnega trga. Gre za triladijsko cerkev svetega Janeza Krstnika. Ta ima tudi povezavo s stolpom, ki je bil nekoč del mestne utrdbe. Nagrobni ostanki na notranji in zunanji steni dokazujejo obstoj starega pokopališča na tem mestu. 



Cerkev Marije Pomočnice


V avstrijski Radgoni se je rodil tudi eden pomembnejših slikarjev iz tega območja, Janez Aquila. Gre za slikarja, ki je prvi v naše kraje prinesel tehniko, fresko, torej slikanje na svež omet. Njegove znamenite poslikave najdemo v madžarski cerkvi v Velemeru, v cerkvi v Turnišču in Martjancih.V avstrijski Radgoni si lahko njegove poslikave ogledamo v Pistorjevi hiši, preko mestne hiše.


Ni komentarjev:

Objavite komentar