PO POTEH TROJANSKEGA KROFA, LEKARNIŠTVA, DONATA MG...

Danes sva se z ženo odpravila na obisk k mojemu dobremu prijatelju, bivšemu sošolcu Leonu in njegovi družini. Že nekaj časa je minilo od obdobja, ko sva še skupaj gulila šolske klopi oziroma, kar je bilo takrat pomembneje, počela take in drugačne stvari (mladost je norost), o čemer bi lahko pisal v nedogled, pa raje nebi. Njega je življenska pod vodila v Podčetrtek, kjer si je ustvaril svojo družino. Z ženo sva lep jesenski dan izkoristila tudi za ogled številnih turističnih zanimivosti, ki jih srečaš na poti do tja.

TROJANE

Najprej sva se ustavila na kosilu v "Gostišču s tradicijo", oziroma na Trojanah. Gre za eno najbolj znanih slovenskih gostišč, ki ga ne poznamo le doma, ampak ga poznajo tudi skorajda po celi Evropi oziroma še dlje.

Sam kraj naj bi bil prvič omenjen že daljnjega leta 1229. Najstarejši gostinski objekt, ki je ohranjen še danes pa naj bi bil iz leta 1849. Ključno je bilo predvsem obdobje pred dobrimi petdesetimi leti, ko je vodenje gostilne prevzela Rajka Konjšek. Prav ta gospa naj bi bila najbolj zaslužna za razvoj, ki se je potem zgodil. Iz razmišljanja, kaj ponuditi gostom ob malici je zamesila testo za krofe. Ti naj bi bili tako dobri, da so jih gostje razgrabili. Verjetno si tedaj ni mislila, kakšna uspešnica bodo postali njeni krofi, njen izdelek je postal izdelek, ki je ime kraja ponesel v svet. Danes je trojanski krof zaščiten z zlatim znakom slovenske kakovosti. Po različnih internetnih straneh pa je možno zaslediti, da so jih spekli že več kot sto milijonov.



Gostišče Trojane

Kosilo na Trojanah

Velika gneča v prodajalni krofov. Kot kaže tudi odprtje avtoceste ni zmanjšalo obiska. Najbolj priljubljen ostaja krof z marelično marmelado.

OLIMJE

Olimje - vas številnih znamenitosti. Minoritski samostan, čokoladnica, Jelenov greben, Koča pri čarovnici, pivovarna in pivnica Haler. Dve izmed teh sva si ogledala tudi midva.

Minoritski samostan Olimje - Sprva grad, ki je na tem mestu stal že v 11. stoletju in je pripadal pilšteinskim grofom, lastnica je bila npr. tudi Ema Krška. Grad je menjal več lastnikov. Predvsem pomembno je bilo stodvajsetletno obdobje redovnikov pavlincev. Za čas njihovega bivanja je grad pridobil veličastno cerkev, lekarno, urejeno okolico itd. Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 samostan ukinil. Kasneje je samostan bil prodan grofom Attemson, ki so del gradu porušili, po koncu 2. svetovne vojne je bil nacionaliziran. Po 217 letih, leta 1999 so manjši bratje sv. Frančiška Asiškega, tako imenovani minoriti, zopet oživili samostan.

Pred samostanom se nahaja botanični vrt. Na njem lahko najdemo več kot 200 različnih zdravilnih zelišč. Že v času pavlincev se je začelo sistematično proučevanje zelišč. Ti so gojili in nabirali zdravilne rože in iz njih pripravljali zdravila. O obstoju vrta priča slika samostana iz leta 1681. Slavno zeliščarsko tradicijo so zopet oživeli patri minoriti. Ob ogledu vrta dobiš informacijo o vsaki zdravilni rastlini, ki tam raste, npr. za katero vrste bolezni se uporablja.

Cerkev so leta 1665 začeli graditi pavlinci v baročnem stilu. Posebej je potrebno omenizi mogočen oltar posvečen Mariji Vnebovzeti. Gre za enega največjih zlatih oltarjev v Sloveniji. Oltar je narejen iz treh nadstropij. Nad kipom Marije je slika Jezusovega krsta, nad njim kronanje Device Marije. Na njem najdemo še 12 kipov svetnikov in svetnic, na vrhu pa kip nadangela Mihaela.

Pavlinci so v pritličju levega stolpa gradu, uredili prostor, ki se danes imenuje Stara lekarna. Ta naj bi danes bila tretja najstarejša ohranjena lekarna v Evropi (za Parizom in Dubrovnikom). Leta 1780 je lekarno s čudovitimi freskami opremil Anton Lerchinger iz Rogatca. Freske predstavljajo različne motive iz svetega pisma, prav tako podobe slavnih zdravnikov (na sliki podoba Hipokrata). Potem, ko je cesar Jožef II. razpustil samostan, se je ta prostor uporabljal kot shramba za poljske pridelke.

Stara lekarna

Vas Olimje je leta 2009 prejela zlato medaljo za najbolj urejeno vas v Evropi.

Čokoladnica Olimje - prvi napis čokoladnica naj bi se v Sloveniji pojavil na stari ljudski šoli v Olimju. Tradicija izdelovanja čokolade sega v 19. stoletje

Butik - prodaja številnih oblik čokolade, od čokoladnih kovancev, pralin, do prazničnih izdelkov iz čokolade itd.

PODČETRTEK

Gre za občino oz. največji kraj na Soteljskem, ki šteje komajda nekaj več kot 500 duš. Kraj je najbolj znan po toplicah, ki so se nekdaj imenovale »Atomske toplice«, danes pa nosijo ime podjetja, ki s toplicami upravlja. Izvire termalne vode so začeli izkoriščati šele v 50. letih 20. stoletja, medtem, ko se je turistična in zdraviliška dejavnost začela razvijati šele po letu 1966, ko so zgradili prvi bazen. Terme so znane po blago radioaktivni termalni vodi s temperaturo  30-37°C, ki vsebuje  kalcij, magnezij in hidrogen-karbonate.

Vhod v Terme Olimia

Grad Podčetrtek - prva omemba grajskega poslopja sega v leto 1261. Skozi čas je menjal več lastnikov. Naj omenim le grofe Attemse, ki so imeli v lasti tudi samostan v Olimju. Danes se grad nahaja na robu propada, čeprav z 900 leti sodi med najstarejše gradove na slovenskem. Njegov zaton se je začel po 2. svetovni vojni. V veliki meri je bil izropan, v njem so bila nato stanovanja, kasneje celo zasebna kurja farma.

ROGAŠKA SLATINA

Kraj v spodnjem Posotelju. Znan predvsem po turistično-zdraviliški dejavnosti, po kozmetiki in steklarstvu.

Steklarstvo

Razmah po letu 1927, ko je družina Abel odprla steklarno v Rogaški. Dvajset let kasneje je v kraju začela delovati tudi steklarska šola, danes edina te vrste v Sloveniji. Steklarna je znana po visokokvalitetnih izdelkih iz brušenega kristalnega stekla in kristalina. Kar 80 % proizvodnje je namenjeno v tujino. Predvsem v ZDA in Nemčijo. Danes je steklarna Rogaška d.d. eden izmed vodilnih proizvajalcev kristalnih izdelkov na svetu.

Prodajalna steklarne Rogaška

Turistično-zdraviliška dejavnost, kozmetika

Čeprav je bila njena zdravilna moč znana že mnogo prej, je v pisnih virih Slatinska mineralna voda omenjena šele leta 1572. Mednarodni sloves pa naj bi pridobila leta 1665, ko naj bi se, s pitjem te vode, pozdravil hrvaški ban Petar Zrinjski. Zdravilišče je bilo ustanovljeno slabih 150 let kasneje, leta 1803. Kot zanimivost, prvo leto naj bi v zdravilišču naenkrat lahko prenočilo le 25 gostov. Ob koncu 19. v začetku 20. stoletja so bili zgrajeni prvi hoteli. Zdraviliški dom, Strossmayer, osrednja zdraviliška dvorana (kristalna dvorana).

Grand hotel Rogaška superior - kot gostje naj bi tukaj nekoč bivali člani družin Habsburg, Bonaparte, Karadžordževič. Goste naj bi zabaval svetovno znani pianist Franz Liszt.

Park v zdravilišču

Kozmetika Afrodita - ena od pomembnejših vej gospodarstva Rogaške je tudi kozmetika. Začetki podjetja segajo v 70. leta preteklega stoletja. Vse se je začelo s kozmetičnim salonom na  sliki. Ta v zdravilišču Rogaška deluje še danes. Sprva je šlo le za popestritev zdraviliške ponudbe, kasneje pa je iz teh začetnih korakov zraslo danes priznano podjetje Kozmetika Afrodita.

Pavilijon

Pred zdraviliškim centrom stoji kip Borisa Kidriča, partizana, politika in narodnega heroja. Bil je organizator OF Slovenije.

Vrelec Donata - leta 1908 so v Rogaški našli mineralizirano vodo Donat. Ta izvira iz globin od 280 do skoraj 600 m. Po vsebnosti magnezija gre za edinstveno mineralno vodo na svetu. Njeno pitje pomaga ljudem s presnovnimi težavami. Kot sva lahko videla poteka pitje te vode v tako imenovani Pivnici mineralnih vod. Vsak, ki je tam na terapiji prejme kozarec z merilnikom. Koliko te vode spije in kolikokrat na dan, določi zdravnik. Poleg Donata je v pivnici tudi izvir vode Styria, ta naj bi vsebovala manj mineralov, imela blažji učinek kot Donat.

PREDBOŽIČNI DUNAJ 17-18.12.2011

Če kdo hoče občutiti pravo božično vzdušje je Dunaj pravo mesto za to. Midva z ženo sva si ga ogledala lani. To glavno mesto Avstrije je tudi glavno mesto ene od devetih zveznih dežel. Leži približno 40 km od meje s Slovaško in ima okrog 1,7 milijona prebivalcev. Prav iz bližine Slovaške izhaja zanimivost, saj sta Dunaj in Bratislava po razdalji najbližji prestolnici v Evropi. Samo mesto je bilo ustanovljeno okoli 500 let pr.n.št, zaznamovala pa ga je predvsem Habsburška dinastija. Danes v mestu najdemo precej mednarodno pomembnih ustanov, npr. OPEC, IAEA... Mesto naj bi bilo po kvaliteti življenja drugo na svetu.

PALAČA SCHONBRUNN



Eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Avstrije. Ime dobil po vodnjaku iz katerega so pili dvorjani. Od 18. stoletja do leta 1918 je bila palača poletna rezidenca Habsburžanov. Del parka, ki obkroža palačo je tudi prvi živalski vrt na svetu iz leta 1752. Danes je lastnik palače država, v njej je muzej. Od leta 1996 je na seznamu zaščitene kulturne dediščine (UNESCO).

PALAČA BELVEDERE

Grajski kompleks, sestavljen iz dveh palač (sp. in zg. Belvedere) in oranžerije. Danes muzej. Nekdaj služila kot poletna rezidenca princa Evgena Savojskega, enega najpomembnejših vojščakov v zgodovini moderne Evrope.

DONAUTURM

Najvišji objekt v Avstriji (252 m). Zgrajen leta 1964. Spada med 75 najvišjih stolpov na svetu. Na višino 150 m te v 35 s prepeljeta dve dvigali. Na višini 160 in 170 m sta dve restavraciji. Ti se vrtita okoli osi. Za to rabita 26, 39 ali 52 minut. Leta 1968 se je v stolp zaletel balon, vsi potniki so umrli.

PRATER

Gre za velik javni park, katerega del je tudi nacionalni stadion in zabaviščni park. Prvič omenjen leta 1162.

Wiener Riesenrad - Dunajsko vrteče kolo. Postavljeno leta 1897 ob zlatem jubileju cesarja Franca Jožefa. Takrat je veljal za največje tovrstno kolo na svetu. Ima 15 kabin. Kolo se je pojavilo v več filmih, npr. tretji človek, James Bond...

HUNDERTWASSERHAUS

Stanovanjska hiša na Dunaju, delo avstrijskega umetnika Hundertwasserja. Zgrajena med leti 1983-1985. Sestavlja jo 52 stanovanj, 4 pisarne, 16 teras, 3 komunalne terase in 250 dreves in grmov.

KARLOVA CERKEV

Leži na Karlovem trgu. Zgraditi jo je leta 1713 dal Karel VI za zavetnika Karla Borromea, ki naj bi mesto ozdravil kuge. Gradnja dokončana leta 1737.

DUNAJSKA SECESIJA

Secesija naj bi predstavljala gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov. Stavba izgrajena leta 1897 predstavlja razstavno hišo dunajske secesije. Najdemo jo tudi na avstrijskem evrskem kovancu za 50 centov.

SPOMENIK W.A. MOZARTU

Leži v parku Burgarten. Dunaj je bil ob koncu 18. stoletja evropska prestolnica glasbe. V njem je ustvarjal tudi Mozart. Leta 1783 se je na Dunaju tudi poročil, leta 1791 umrl.

DUNAJSKA DRŽAVNA OPERA

Obstaja od srede 19. stoletja. V bistvu gre za prvo večjo stavbo na Ringstrasse, krožna ulica, ki obkroža ožji del mesta. Ime je dobila leta 1920, ob nastanku prve Avstrijske republike. V 2. svetovni bombi so del stavbe uničili bombniki. Gre za eno najbolj zasedenih opernih hiš na svetu z okoli 200 predstav na leto.

Pred operno hišo so v tla natisnjene zvezne nekaterih največjih glasbenikov, ki so nastopali v operi. Tako, npr. ima svojo zvezdo tudi eden največjih nemških skladateljev - Johann Strauss, nekaj časa tudi generalni direktor opere.

MUSEUMSQUARTIER

Osmo največje kulturno področje, veliko okrog 60.000 kvadratnih metrov. Na območju najdemo večje število muzejev. Prav tako se tukaj zvrsti večje število festivalov, npr. filmski festival Vienale.

TRG MARIJE TEREZIJE

Eden večjih dunajskih trgov. Na sredini trga stoji spomenik v čast cesarici Mariji Tereziji. Na trgu stojita dve pomembni stavbi, ki gledata ena proti drugi. To sta naravoslovni muzej in muzej umetnostne zgodovine.

HOFBURG

Palača v centru Dunaja. V njej živelo večje število pomembnejših ljudi v Avstrijski zgodovini. Najbolj so jo zaznamovali Habsburžani, veljal je za njihovo zimsko rezidenco. Danes je v njej rezidenca avstrijskega predsednika. V njej ima tudi sedež znamenita španska jahalna šola.

AVGUŠTINSKA CERKEV

Cerkev na Jožefovem trgu, zgrajena v 14. stoletju. Prizorišče številnih večjih porok, npr. Marije Terezije, Franca Jožefa itd.

ALBERTINA

Neoklasična palača iz leta 1744. Ime dobila po ustanovitelju zbirke, ki je v njej prikazana. Zet Marije Terezije, vojvoda Albert se je namreč leta 1776 odločil, da bo začel sestavljati obsežno zbirko artefaktov.

KAPUCINSKA GROBNICA

Gre za grobnico cesarjev, ki leži pod kapucinsko cerkvijo in samostanom, ki so ga našli oz. ustanovili leta 1168. Tukaj je pokopanih 145 Habsburžanov, vključno z 12 cesarji in 18 cesaricami. Idejo za grobnico je dala Ana Tirolska, žena cesarja Matjaža, ki je hotela grobnico zase in za moža v bližini Hofburga. Zadnji je bil v grobnico pokopan nesojeni cesar Otto Habsburški, 16.7.2011. Na sliki grobnica Franca Jožefa, ob njej grobnica žene Elizabete in sina Rudolfa.

HOTEL SACHER IN ORIGINALNA TORTA SACHER

Hotel leta 1876 ustanovil Eduard Sacher, zaradi finančnih težav ga je leta 1934 prevzela družina Gurtler. Gre za enega boljših hotelov v mestu, ki je znan predvsem po torti Sacher.

Le tukaj, v Salzburgu in Bolzanu se, da kupiti originalno torto, ki velja za eno največjih avstrijskih specialitet. To čokoladno torto, nafilano z marelično marmelado, je leta 1832, bolj kot ne po naključju spekel Franz Sacher, ob obisku enega najpomembnejših politikov tistega časa - Von Metternicha. Ta si je želel nekaj sladkega, Franz pa je imel v hladilniku le par stvari, ki jih je zmešal in nastala je popularna torta Sacher.

KATEDRALA SVETEGA ŠTEFANA

Gre za najpomembnejšo cerkev dunajske nadškofije in sedež dunajskega nadškofa, kardinala Schnborna. Prvotna cerkev je bila na tem mestu zgrajena že leta 1147. V svetu je cerkev znana predvsem po različni barvi strešnikov in tudi po npr, filmu tretji človek, koncertih, npr. Sarah Brightman itd. Je tudi na avstrijskem kovancu za deset centov.

ŽIDOVSKI TRG IN SPOMENIK ŽRTVAM HOLOKAVSTA

Trg, ki predstavlja središče judovske skupnosti v srednjem veku. Na njem najdemo spomenik žrtvam holokavsta. Betonska kocka s svojim obsegom obrnjena navzven.

MESTNA HIŠA

Sedež župana in mestnega sveta. Prav tako sedež guvernerja in skupščine zvezne države Dunaj. Zgrajena med leti 1872-1883. Pred njo velik park, v njem večje število dogodkov med letom. Največji decemberski dogodek predstavlja nejvečji božični sejem v mestu.

PARLAMENT

Zgrajen leta 1883. Pred parlamentom stoji spomenik boginji Ateni. Sedanje ime je dobil leta 1918, z ustanovitvijo 1. Avstrijske republike. Površina znaša okrog 13.500 kvadratnih metrov, parlamet ima več kot 100 sob.