BUDIMPEŠTA - NAJLEPŠA PRESTOLNICA EVROPE

MESTO MOSTOV

Gre za po mojem mnenju za eno od najlepših prestolnic v Evropi. Z ženo vsa ga obiskala dvakrat. Ob koncu oktobra, leta 2011 in v začetku leta 2012, ob koncu februarja. In še se bova vrnila.

Parlament - uvrščen na seznam UNESCOVE svetovne dediščine. Zgrajen med leti 1885-1905. Zgradba je dolga več kot 250 m. Ob zgraditvi je veljal za največji parlament na svetu, danes naj bi bil tretji največji. V njem npr. hranijo krono sv. Štefana.

Pred parlamentom, na trgu Lajosa Kossutha.

Pogled na parlament z grajskega hriba.

Verižni most - najbolj znan most v Budimpešti. Nočni pogled z grajskega hriba na most je impresiven. Gre za najstarejši most mesta. Ime je dobil po madžarskem teoretiku, pisatelju in politiku, Istvanu Szechenyiju. Ob odprtju je most veljal za eno od največjih gradbenih čudes.

Elizabetin most - najkrajši most, dolg slabih 300 m. Ime je dobil po avstroogrski kraljici Elizabeti.

Margeritin most - eden od pomembnejših mostov, ki povezuje Pešto z Budo. Drugi najstarejši in drugi najsevernejši most mesta.

 

Margeritin otok - z mostom povezan z mestom. Predstavlja pomemben rekreacijski del mesta.

Most svobode - tretji najjužnejši most v mestu. Postavljen pred slabimi 120 leti. Ob odprtju je bil prisoten tudi cesar Franc Jožef, ki naj bi v njega dal zadnji vijak. Štiri vrhove mostu krasi ptica Turul, ki predstavlja pomemben del madžarske mitologije.

Podzemna železnica - gre za drugi najstarejši sistem podzemne železnice na svetu, takoj za Londonom. Sestavljen je iz treh linij. Prva linija, M1, je nastala leta 1896, z namenom prevoza ljudi med centrom in mestnim parkom. Ta del podzemne železnice je uvrščen na seznam UNESCOVE svetovne dediščine.

Postaja metroja M1.

Spomenik svobode - na hribu Citadella. Danes ponazarja rusko osvoboditev mesta izpod nacistov. V bistvu gre za enega od redkih kipov iz časa socializma, ki niso bili premeščeni v park kipov.

Trdnjava Citadella - zgradili so jo Habsburžani, namenjena naj bi bila lažjemu dušenju nemirov po porazu Madžarov v boju za neodvisnost.

Trg junakov - postavljen ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko kotlino, leta 1896.



Na sredi stoji visok kip nadangela Gabrijela in kipi plemenskih madžarskih knezov. V dveh polkrožnih kolonadah so kipi pomembnejših madžarskih kraljev, borcev za svobodo itd.

Za trgom herojev stoji mestni park, gre za največji park Budimpešte. Del parka je tudi grad Vajdahunyad. Gre za kopiju gradu iz Transilvanije.

Bazilika sv. Štefana - največja cerkev v mestu. V njej je ohranjena roka sv. Štefana.

Ulica Vaci - najslavnejša nakupovalna ulica v mestu.

Centralna tržnica - glavna tržnica, na južnem koncu ulice Vaci. Odprta od leta 1867.

V pritličju prodajajo sadje, zelenjavo, meso, kruh, v kleti je ribarnica in supermarket. V 1. nadstropju pa je možno kupiti spominke, tam je tudi nekaj okrepčevalnic.

V tej čardi smo večerjali.

Gostje svojo večerjo opravijo kar v sodih.

Za domov lahko kupiš rdeče vino s svojo etiketo.

Hotel Gellert - pripada mu najznamenitejše termalno kopališče v Budimpešti.

Spomenik Lajosu Kossuthu - madžarki politik, ki predstavlja glavni del revolucije na Madžarskem v času poletja narodov leta 1948.

Trg Szechenyi Istvana - nekdaj Rooseveltov trg. Na njem najdemo palačo Gresham (danes hotel, nekdaj v tej stavbi delovala Londonska zavarovalniška družba), Madžarsko akademijo znanosti in umetnosti, pa tudi najstarejšo drevo v mestu, staro okoli 150 let (na sliki).

Na trgu je tudi spomenik Ferencu Deaku, modremu možu nacije. Gre za ministra v prvi madžarski vladi, ki je odigral pomembno vlogo v pripravi kompromisa z Avstrijo. Po njem se imenuje glavno stičišče podzemne železnice - Ferenc Deak.

Državna opera - leži na najpomembnejšem bulevardu v mestu, na aveniji Andrassy. Ob odprtju leta 1884 je veljala za najmodernejšo opero v Evropi. Sprejme okoli 1200 obiskovalcev.

Stadion Ferenca Puskasa - nekdaj NEP stadion. Stadion so izgradili po 2. svetovni vojni, sprejme 69.000 gledalcev. Na njem igra madžarska nogometna reprezentanca, gostil je tudi EP v atletiki ter tudi nekaj večjih koncertov, npr. Quennov, Michaela Jacksona itd. Stadion naj bi v kratkem porušili in na njegovem mestu zgradili novega.

Židovska sinagoga - gre za največjo sinagogo v Evropi in peto največjo na svetu. Sprejela naj bi okoli 3000 obiskovalcev.

Jamska cerkev - del hriba Gellert. Oblikovana naj bi bila po jami iz Lourda.

Nulta točka - na trgu Adama Clarka, ob vzpenjači na grajski hrib. Od te točke se merijo vse razdalje na Madžarskem.

Od tu naprej so le fotografije, ki so nastale na grajskem hribu. Ta je bil leta 1987 vpisan na UNESCOV seznam svetovne dediščine.

Pogled na grajski hrib iz mesta.

Na grajski hrib te popelje grajska vzpenjača. Po uničenju v 2. svetovni vojni so jo ponovno odprli pred 26 leti. Prvotna iz leta 1870 je bila izgrajena le za vzpenjačo iz Lyona.

 Dve kabini lahko prepeljeta 48 potnikov.

Matijeva cerkev - postavljena leta 1255, v njej so kronali madžarske kralje. V njej je bil kronan tudi cesar Franc Jožef.

Hotel Hilton - v nekdanjem samostanu. V ozadju Miklos Tower.

Urad madžarskega predsednika - ta zaradi parlamenta izgublja na veljavi.

Ribiška trdnjava - nastala pred dobrimi 110 leti. Ime naj bi dobila po cehu ribičev, ki so na tem mestu branili mestno obzidje ter po ribji tržnici v bližini. Zajema sedem stolpov, vsak predstavlja po eno pleme, ki se je leta 896 naselilo v Panonski kotlini.

Szabo marcipan - muzej marcipana. Edino podjetje na svetu, ki naj bi ročno izdelovalo marcipanove slaščice.

Spomenik svete Trojice - spomin na epidemijo kuge iz leta 1961.

Slaščičarna Ruszwurm - najstarejša slaščičarna v mestu, iz leta 1827. V njej je možno dobiti najznamenitejšo madžarsko torto, Dobos torto. Čokoladno toro z več plastmi biskvita, ki je na vrhu prelita s karamelo.

Lekarniški muzej Aranysas - najstarejša lekarna v mestu, danes muzej zgodovine lekarništva.

Ptica Turul - najpomembnejša madžarska mitološka ptica. Simbol moči, trdnosti, plemstva.

Grajska palača - prvotna zgradba zgrajena v času Bele IV. Večkrat uničena. Danes v njej zgodovinski muzej, državna galerija in državna knjižnica. Pred njo stoji kip Evgena Savojskega, enega od najboljših vojaških poveljnikov v moderni evropski zgodovini.

Matjaževa fontana - kip upodablja kralja Matjaža pri igri.

Levja vrata - vrata, ki vodijo na levje dvorišče, ki ga varujejo štirje levi.