299. SINJSKA ALKA 3.8.2014

Zadnji dan poletnega dopusta smo obiskali mesto Sinj oziroma 299. Sinjsko Alko. Mesto Sinj je središče pokrajine ob reki Cetini, s slabimi 25.000 prebivalci. Od Splita je oddaljen dobrih 30 km. Mesto je najbolj poznano po viteški igri Alka, ki neprenehoma poteka vsako leto na začetku avgusta, že od daljnega leta 1715. Poleg tega ima mesto tudi nekaj drugih znamenitosti zaradi katerih se ga splača obiskati, med drugim velja obiskati cerkev Čudodelne gospe iz Sinja, trdnjavo Kamičak, Stari grad itd...

Spomenik NOB v Sinju.

Spomenik minoritu Pavao Vučkoviču. Gre za utemeljitelja samostana in cerkve Čudodelne gospe iz Sinja.

Secesijska vila Tripalo iz leta 1920. Celotno posest obdaja kamniti zid.

Minoritska klasična gimnazija v Sinju. Gre za najstarejšo srednješolsko ustanovo v goratem predelu Dalmacije. Prav tako gre za prvo gimnazijo v južni Hrvaški, ki je uvedla hrvaški jezik kot predmet. Deluje od leta 1838.

Veliki oziroma Alkarski most preko Gorućice. Zgraditi ga je dal nekdanji sinjski guverner Paolo Emilio Canalis, leta 1784.

Stari grad - gre za ostanke nekdanje trdnjave. V središču stoji cerkev svetega Mihovila, zgrajena leta 1887. Trdnjavo je večkrat porušil potres, prav tako so jo prizadeli barbarski vdori.

Stavba Viteškega alkarskega društva. V tej stavbi se prodajajo vstopnice za Sinjsko Alko.

Palača Tripalo, zaščitena kot kulturni spomenik, zgrajena v 19.stoletju.

Osrednji trg - trg kralja Tomislava.

V času Alke je bil prepoln z obiskovalci prireditve.

Cerkev Čudodelne gospe iz Sinja - cerkev dominira trgom kralja Tomislava. Zgradili so jo med letoma 1699 in 1712, kljub potresom, vojnam, je obdržala svojo izvorno obliko. Sinj na veliko slavi praznikm Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, takrat Sinj obišče na tisoče romarjev iz drugih delov Hrvaške.

Osrednje mesto v cerkvi predstavlja slika Čudodelne gospe iz Sinja, gre za delo neznanega avtorja iz 15.in 16. stoletja. Legenda pravi, da je imela čudežen vpliv na osvoboditev Sinja izpod Turkov, leta 1715. 

Fontana na osrednjem trgu, postaviti jo je dal župan Antonio Buglian, leta 1852. Leto zatem je bil tlakovan tudi trg kralja Tomislava.

Trg prvega hrvaškega predsednika dr. Franje Tuđmana z njegovim spomenikom.

299. SINJSKA ALKA

Sinjska Alka predstavlja spomin na osvoboditev Sinja izpod Turkov, leta 1715. Od tega leta se ta viteška igra, ki predstavlja spomin na veliko zmago nad Turki 14.8.1715, prireja vsako prvo nedeljo v avgustu. Njen glavni del je konjeniško tekmovanje, na katerem poskušajo jezdeci v svečani zgodovinski opremi v polnem galopu s svojim kopjem zadeti središče kovinskega obroča (imenovanega alka). Ta je postavljen na višini, najmanj 3,2 m.

14.8.1715 je 700 hrvaških vojakov izgnalo vojsko Mehmed-paše Čelića s 60.000 pripadniki. Alko sestavljata dva železna kroga, povezana s tremi kraki. Osrednji, najmanjši krog tako prinese alkarju tri točke, zgornji dve točki, dva spodnja pa po eno točko. Samo tekmovanje je sestavljeno iz treh delov, če po treh dirkah ni zmagovalci, odloča dodatna dirka oz. več dirk, med tekmovalci z enakim številom točk, dokler eden ne doseže večje število od drugih. Pred alko potekata še dve generalni probi, prva v petek se imenuje Bara, druga v soboto pa Čoja.

Svečana loža na alkarskem tekmovališču, katerega je kasneje zasedel hrvaški politični vrh, od predsednika Josipovića, predsednika HDZ, Karamarka, predsedniške kandidatke Kitarović, predsednika DZ Hrvaške Leka, zagrebškega župana Bandiča ind...

Vsak tekmovalec začne dirko pri simbolu Sinja, spomeniku Alkarju, ki je postavljen na začetek tekmovališča.

Postavili so ga leta 1965, gre za delo kiparja Stipeta Sikirice.

Še pred samim tekmovanjem krene povorka z alkarji po celem Sinju. Na spodnji sliki jih vidimo na trgu kralja Tomislava.

Prireditev je obiskal tudi zagrebški župan Milan Bandič, saj je mesto Zagreb že več let pokrovitelj Sinjske Alke.

Na tekmo alkarji pridejo iz Alkarskih dvorov, ki so bili zgrajeni leta 1760, kot utrdba. Koristile so jih predvsem vojske, ki so delovale na območju Sinja, od francoske, do avstrijske.

Pred samim vhodom v Alkarske dvore stoji fontana Petrovac, ki jo je dal postaviti župan Petar Tripalo.

Alka je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Hrvaške, dr. Ive Josipovića.

Čakanje na začetek tekmovanja.

Še zadnje priprave.

Začetek Alke.

Alkarji so prispeli na tekmovališče.

Vojvoda alkarjev Ante Vučić.

Alkarska povorka poteka na tekmovališču pred vsako od treh dirk.

Sam začetek Alke.

Tekmovanje za Alko se odvija 180 m od alke, konča pa 100 m za njo. Tako veliko je alkarsko tekmovališče. To razdaljo mora tekmovalec doseči najkasneje v 13 sekundah, s kopjem dolgim 2,9 m.

Na Sinjski Alki lahko tekmuje najmanj 11, največ 15 tekmovalcev, izjemoma 17. Ti so oblečeni v originalne viteške obleke sinjskih osvoboditeljev. S sabo imajo kopje in sabljo na levem boku. Alkar lahko postane le človek, ki je rojen v Sinju. Od leta 2010 je Alka uvrščena na seznam UNESCO-ve nematerijalne svetovne dediščine. Kot zanimivost naj še zapišem, da se je Alka trikrat odvijala izven Sinja, v Splitu, Beogradu in nazadnje, leta 1946, v Zagrebu.

Zmagovalec 299. Sinjske Alke je postal Denis Gugić, 43-letnik je postal zmagovalec z osmimi točkami. Kar dvakrat je zadel v sredino Alke. Gugić je Alko osvojil drugič po letu 2002, po enkrat je zmagal tudi na Bari in Čoji.

Sinjska Alka predstavlja tudi velik gurmanski dogodek. Po celem mestu se pečejo odojki, posebej pa bi izpostavil stojnice s Sinjskim uštipcem, v Sinju npr. vsako leto poteka tekmovanje v pečenju le teh.