IZLET NA VELIKO PLANINO 31.10.2014

Na zadnji oktobrski dan smo se z družino odločili za poldnevni izlet na Veliko Planino, planoto v Kamniško-Savinjskih Alpah, katere najvišji vrh, Gradišče, doseže 1666 m nadmorske višine. Gre za najvišjo visokogorsko pašno planino na Slovenskem, katere zaščitni znak so pastirske koče posebne oblike. Teh naj bi bilo na Veliki Planini več kot 100. Danes Velika Planina predstavlja pomembno letno in zimskošportno središče z gondolsko žičnico, dvosedežnico, vlečnicami, gostišči in planinskimi domovi ter zasebnimi turističnimi kočami, zgrajenimi po vzoru pastirskih stanov.

Velika Planina je od samega centra Ljubljane oddaljena 36 km. Na Planino se zapeljete z nihalko,ki vozi vsak dan. Cena za eno odraslo osebo znaša 11 EUR. Vožnja traja dobrih pet minut s povprečno hitrostjo, dobrih 29 kmh. Ob nihalki sta tudi dve brezplačni parkirišči za obiskovalce.

Kabina nihalke in zgornja postaja nihalke.

Nihalka deluje od 13. septembra 1964.

Pozimi na Veliki Planini v primeru ugodnih vremenskih razmer zaživi tudi smučarska sezona. Ta je v celoti odvisna od vremena, saj je umetno zasneževanje na Planini prepovedano. Poleg pohodništva in smučanja, je Velika Planina primerna tudi za kolesarjenje, saj obsega okoli 25 km kolesarskih stez.

Pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe.

Zaslužena malica. V poletnih mesecih se na Veliki Planini lahko okrepčate s pravo pastirsko malico, kislim mlekom in žganci. Mi smo žal bili malce prepozni.

Pastirsko naselje, najprivlačnejši del Velike Planine, se nahaja na višini dobrih 1600 m nadmorske višine. 

Planina je tako izjemno poznana po pašništvu. Pastirji bi jo naj naselili že v srednjem veku. Najstarejša pastirska koča tako izhaja iz 16. stoletja, vendar je pri tem potrebno omeniti, da so okupatorji, skupaj z domobranci, med letoma 1944 in 1945 zažgali vse koče na Planini. Tako, da danes na robu pastirskega naselja stoji kopija prvotne koče na Planini, postavljena pred slabimi 70 leti. Kot zanimivost velja omeniti tudi, da so po popisu prebivalstva, leta 2002, na Veliki Planini, živeli štirje prebivalci.

Še ena skupna.

Kapelica Marije Snežne, prvotno postavljena leta 1938 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Po sežigu v 2. svetovni vojni, so jo spet postavili leta 1988. Pri tem velja omeniti še dva datuma, 5.avgust, praznik Marije Snežne in 15.avgust, praznik Marijinega vnebovzetja. Na te dneve Veliko Planino oz, kapelico obišče izjemno število obiskovalcev

Gostišče Zeleni rob se nahaja slabih 10 minut od pastirskega naselja. Slovi po enolončnicah in sladkih štrukljih.

Ričet s klobaso in domačimi skutinimi štruklji v gostišču Zeleni rob na Veliki Planini.

Prvi sneg na Veliki Planini.

Pot domov s prekrasnega izleta.