GRADEC IN ČOKOLADNICA ZOTTER 30.11.2013
Gradec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri. Predstavlja drugo največje mesto v Avstriji, z okoli 300.00 prebivalci. Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo. Prvič je bilo nemško ime Graz zapisano leta 1128, ko je Gradec pod Babenberžani postal pomembno komercialno središče. V 14, stoletju so Graz naselili Habsburžani, ki so z gradu Schlossberg vladali Štajerski, Koroški, delu Italije in Slovenije. Mesto je bilo večkrat oblegano, predvsem s strani Madžarov in Turkov, vendar je utrdba Schlossberg zdržala vse nalete. Schlossberg je zdržal tudi osem naletov oz. napadov francoske Velike armade, vendar je Graz vseeno moral priznati poraz po tem, ko so francozi zasedli Dunaj. Z Dunajsko mirovno pogodbo so večji del trdnjave Schlossberg porušili, od nje je ostal le zvon z uro, današnji simbol mesta.
Mesto se je postopoma razvijalo tudi v kulturno in izobraževalno prestolnico,
najhitreje v 16. stoletju. Konec 16. stoletja, ko je po zaslugi habsburškega nadvojvode Karla II. dobilo
svojo prvo univerzo, postalo tudi za izobraževanje pomembno mesto. Zaradi
Karlove tesne veze z jezuiti je bila univerza dolgo pod nadzorom katoliške
cerkve, v času njegove vladavine pa so iz mesta izgnali tudi protestante,
vključno z Johannesom Keplerjem, astronomom, astrologom in matematikom, ki je v
Grazu deloval kot učitelj matematike. Zato je dejstvo, da v njem deluje kar šest univerz, ki izobražujejo prek 44
tisoč študentov ali osmino skupnega števila meščanov, vsekakor impresivno.
Glockenspiel - nekdanji Fliegenplatz je, potem ko je proizvajalec alkoholnih pijač Gottfried
Maurer na stolpu svoje hiše namestil 24 zvonov in v štajerske narodne noše
oblečene figurice, dobil ime Glockenspielplatz. Figurice ob spremljavi svoj ples izvedejo trikrat dnevno: ob enajstih dopoldne, treh
popoldne in ob šestih zvečer. Ko je lastnik predstavo prvič izvedel na božični
večer leta 1905, je šlo gotovo za prvovrstni spektakel, danes pa je to
znamenitost, ki jo sicer morate videti, a se je boste naveličali bistveno prej
kot v petih minutah, ko ples zaključi petelinovo kikirikanje.
Graške ulice v adventnem času.
Graški mavzolej - med leti 1614 in 1633 ga je postavil italijanski arhitekt Pietro de Pomis. V njem je grob cesarja Ferdinanda II. in čudoviti sarkofag njegovih staršev, Karla II. in Marije Bavarske.
Graška katedrala - zgraditi jo je dal cesar Friedrich III. med leti 1438 in 1464.
Šele v letu 1786 je ta velika cerkev postala stolnica Gradca. Posvečena je sv. Egidiju, v Gradcu pa ji pravijo kratko Dom oziroma Katedrala po slovensko.
Na jugozahodnem
vogalu zunanje stene je opazna slika "deželnih nadlog" iz leta 1485. Ti ostanki freske
spominjajo na nadloge ( Turke, kugo in kobilice), ki so pestile mesto Graz leta 1480. Na
sliki je vidna tudi najstarejša podoba mesta. Odgovornost za tri katastrofe v letu 1480, kugo, vojno in še napad kobilic, so
meščani naprtili Bogu. Da bi se odkupili za svoje grehe, so slikarju Thomasu von
Villachu naročili fresko, ki še dandanes izraža božji srd in človekove prošnje
po odpuščanju. Bolj kot zunanjost katedrale pa je zanimiva bogata baročna
notranjost, opremljena po merilih takratnih Jezuitov, ki so imeli v Gradcu jako
pomemben vpliv.
Burg, eno od vladarjevih rezidenc, so gradili sočasno s katedralo in nekaj časa
sta bili stavbi celo povezani – tako kot oblast. Ker so tedaj velike stavbe
gradili dolgo, umirali pa hitro, je delo Frederika III., ki si je veliko stavbo
zamislil, nadaljeval njegov sin Maksimilijan, ki je zanamcem zapustil eno od
najbolj zanimivih gotskih stopnišč.
To se v enem delu loči in se kot spirala ponovno združi višje, pa spet razdruži in tako dalje. To razdruževanje in kasnejše združevanje naj bi ponazarjalo spravo, zato poimenovanje »stopnice sprave«.
Zgodovinski center Graza je eden od najbolje ohranjenih mestnih središč v Centralni Evropi, zaradi česar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov.
Ker se Graz nahaja na kulturni meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, je mesto vsrkalo različne vplive iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj poseben izgled. Danes staro mestno jedro sestavlja več kot 100 stavb, ki obsegajo sloge od gotike do modernizma.
Hauptplatz - osrednji trg z mestno hišo iz 19. stoletja. Načrt za osrednji trg je naredil arhitekt Markus Pernthaler. Je stičišče življenja v mestu, poleg administrativnega pomena se na njem nahajajo najboljše in najdražje trgovine v Grazu, vozijo vsi tramvaji itd.
Mestna hiša v adventnem času zvečer. Pri mestni hiši velja omeniti še, da je rasla skupaj z mestom. Del mestne hiše so tudi tri hiše trmastih lastnikov, ki niso hoteli zrušiti svojih hiš, tako, da so te postale del mestne hiše. To je lepo vidno s Herrengase.
Del trga je tudi spomenik štajerskemu princu Johannu Archuduku. Obkrožajo ga štiri ženske, ki predstavljajo štiri reke, ki tečejo skozi Štajersko, Muro, Dravo, Enns in Sann.
Največji božični sejem v Grazu se prav tako nahaja na Hauptplatzu.
Dobrote na božičnem sejmu, od klobas, do kuhanega vina in različnih punčev.
Herrengase - glavna nakupovalna ulica z najdražjimi trgovinicami v mestu.
Deželna hiša - gre za najpomembnejšo in največjo renesančno stavbo v mestu, ki jo je dal zgraditi arhitekt Domenico dell'Allio, med leti 1557 in 1565. Danes predstavlja sedež deželnega zbora.
Ledena jaslice na dvorišču Deželne hiše - svetovno znana Graška atrakcija.
Graška orožarna - največja svetovna zbirka orožja iz obdobja baroka. Ta deluje od leta 1551 in ponuja na ogled več kot 32.000 eksponatov
Schloßberg
Prvič ga omenjajo v 13. stoletju, današnjo podobo pa je dobil med gradnjo obzidja v 16. stoletju, ki je ponos Gradčanov zaščitilo med vsemi Napoleonovimi obleganji. Ker je francoska vojska zmagala na Dunaju, pa je bil cesar prisiljen v predajo, s tem pa tudi mesto Graz. Napoleonova vojska je neosvojljivo utrdbo porušila, stolp z uro, največja znamenitost Graza pa je zaradi visoke mestne odkupnine ostal nedotaknjen.
Gre za grič na zahodnem bregu reke Mure. Na vrh se lahko pride z enotirno vzpenjačo. Njena predhodnica je prve potnike po strmem, 61-odstotnem pobočju popeljala že leta 1894, danes pa z velikimi steklenimi stenami nudi prelep razgled nad mestom. Spodnja postaja vzpenjače je ob Muri, na Kaiser-Franz-Josef-Kai.
Na vrh lahko pripelje do 58 potnikov v treh minutah. Dolžina proge znaša 201 m.
Ena od možnosti so tudi znamenite stopnice Schloßbergtreppe. Točno 260
jih vodi od utesnjenega Schloßbergplatza, trga na južni strani griča.
Na tem trgu se začenja tudi Kriegssteig - vojna steza, ki vodi v pravljično jamsko železnico in jarke, ki so nekoč služili kot zaklonišče. Na hrib je mogoče priti tudi z dvigalom v rovu.
Uhrturm - največja znamenitost na griču in zaščitni znak mesta Graz. Gre za 28 m visok stolp, zgrajen leta 1550. Njegova posebnost je številčnica v uri stolpa, ki je dolgo časa imela le en dolgi kazalec (5,4 m), ki je kazal ure, krajši kazalec za minute (2,7 m) je bil dodan pozneje. Nevedneže utegnejo zmesti kazalci – minutni in urni sta namreč zamenjana: daljši kaže ure, krajši pa minute.V stolpu visi eden izmed najstarejših zvonov Štajerske, iz leta 1382.
Omeniti velja še drugi ohranjeni stolp - Glockenturm. Ta z 101 udarcem bije ob sedmih zjutraj,opoldan in ob sedmih zvečer. Gre za tretji največji zvon na Štajerskem in največji v Grazu, s 4200 kg. Ta osmerokotni, 34 m visok stolp je bil postavljen leta 1588, za časa nadvojvode Karla II. Avstrijskega, del stolpa je služil tudi kot zapor.
Hiša topov - v njej so bili od leta 1782 postavljeni štirje topovi, ki so oznanjali požare v mestu. Leta 1889 so jih odstranili, vendar so 1895 leta spet uvedli sistem topovskega alarmiranja z dvema topovoma. Danes ima branik zopet štiri topove.
Graz - evropska prestolnica kulture leta 2003
V namen evropske prestolnice kulture je Graz pred dobrim desetletjem dobil dve izjemni stvaritvi. Prva je Kunsthaus, »Hiša umetnosti«. Gre za ogromen moder mehur,ki je nastal po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja. Površina stavbe je kot ogledalo, v kateri se zrcalijo podobe več kot petsto let starih zgradb.
Drugo stvaritev predstavlja večnamenski otok na Muri (Murinsel). Ta jeklena konstrukcija edinega otoka v Gradcu
je bila mišljena kot začasno kulturno prizorišče v letu 2003, ko je bilo mesto
svetovna prestolnica kulture. Gre za delo ameriškega arhitekta Vita Acconcija. Na njem je kavarna,odprto letno gledališče in otroško igrišče. Z obrežjem ga povezujeta dva mostova za pešce.
BERGL IN ČOKOLADNICA ZOTTER
Ob obisku Graza se vsekakor splača obiskati tudi malo oddaljen kraj Bergl, kjer stoji svetovno znana čokoladnica Zotter. To si lahko ogledate vsak dan z izjemo nedelj in praznikov od 9. do 17.30 ure. Za vstopnino boste odrasli odšteli 7,90 evra, otroci do 15. leta pa 4 evre, a verjemite, da boste celo do zadnjega centa pojedli.
Ob sprehajanju po zastekljenih galerijah čokoladnice, od koder lahko spremljate celoten proces proizvodnje čokolade s pomočjo avdio vodiča, boste namreč ves čas poskušali Zotterjeve slastne proizvode. Primer okušanja čokolade prikazuje spodnja slika.
Ogled čokoladnice se drugače začne v 'kakavovem kinu', ki prikazuje latinsko-ameriške kmete, ki po načelih ekološkega kmetovanja pridelujejo kakav za podjetje Zotter.
Prav vse setavine Zotterjeve čokolade izhajajo iz ekološke pridelave, medtem, ko kakavova zrna nosijo tudi certifikat pravične trgovine. Pri Zotterju namreč pridelovalcem kakavovca iz revnejših držav sveta zagotavljajo pravično plačilo kakava, ki je tako skoraj 100 odstotkov višje kot znaša cena navadnega kakava na tržišču. Po ogledu filma sledi tako imenovana pot čokolade, ki se začne z okušanjem kakavovih zrn, zgornja slika.
Na poti čokolade lahko pokušate koščke različnih tablic čokolad.
Izberete najljubše čokoladne kroglice.
Z najmanjše sedežnice na svetu si izberete svoj najljubši napitek.
Obisk čokoladnice se sklene v njihovi trgovinici, kjer lahko kupite njihove čokolade. Te zaradi pravičnega plačila kakava dosegajo višje cene kot druge primerljive čokolade.
Ni komentarjev:
Objavite komentar