LUXEMBOURG CITY 

 mesto Evropskih institucij, velikih bank, zavarovalnic, visokih cen in investicij 

10.4.-13.4.2015

V začetku aprila sem obiskal Veliko vojvodstvo Luksemburg, majhno celinsko državo v Zahodni Evropi, ki meji na Belgijo, Francijo in Nemčijo. Po velikosti je približno osemkrat manjši od Slovenije in ima približno štirikrat manj prebivalcev kot naša država. V državi se uporabljajo trije uradni jeziki, francoščina, luksemburščina in nemščina. V tisku prevladuje nemščina, v političnem in kulturnem življenju pa francoščina, splošni občevalni jezik je luksemburščina.

Državi vlada veliki vojvoda, v bistvu gre še za edino preostalo suvereno veliko vojvodstvo v Evropi. Luksemburg je parlamentarna demokracija z ustavno monarhijo, ki ima zelo razvito gospodarstvo, saj je njen BDP na prebivalca drugi najvišji na svetu, minimalna plača v Luksemburgu pa znaša 1922,96 evra, gre za številke, ki so neprimerljive z našo državo. Poleg vojvode politiko Luksemburga kroji še demokratično izvoljen parlament. Trenutno vojvodini vlada veliki vojvoda Henri, ki državo zastopa na vseh ravneh, vendar ima le reprezentativno vlogo. Ljudstvo dejansko zastopa poslanska zbornica Chambre des deputes, ki je izvoljena za obdobje petih let. Vlado sestavljajo državni minister in še najmanj trije ministri.

Gre za eno najpomembnejših držav, ki je odločilno prispevala k evropskemu gospodarskemu, političnemu in vojaškemu združevanju. Luksemburg je ustanovna članica EU, NATA, ZN, BENELUKSA...Luksemburg je leta 1957 postal ustanovna članica evropskega ekonomskega združenja, iz katerega je pozneje nastala Evropska Unija. V Luksemburgu je bila leta 2005 podpisana evropska ustava, leta 1985 pa je bil v majhnem mestecu Schengen, podpisani tudi Šengenski sporazum o odpravi notranjih meja med članicami EU.

V Evropi je Luksemburg marsikomu poznan tudi po največji televizijski, radijski in produkcijski družbi v Evropi, RTL. Država ima močno razvito bančništvo,znana je pa tudi po turizmu. Do sredine sedemdesetih let je gospodarstvo temeljilo predvsem na železarstvu in jeklarstvu. Zaradi močne tuje konkurence in visokih stroškov so kasneje večino rudnikov zaprli. Poleg močnega storitvenega sektorja je trenutno v Luksemburgu močno razvita tudi kemična industrija.

Začetki države segajo v leto 963, ko je grof Siegfrid sezidal utrdbo na mestu današnje prestolnice. Kasneje so Luksemburžani kar štirikrat postali nemški cesarji, v 14. stoletju. Leta 1354 je eden izmed njih, Karel IV. povzdignil Luksemburg v vojvodino. Ko so jo leta 1443 zasedli Burgundci se je v mestu začela tuja nadvlada. Leta 1477 je pripadel Habsburžanom, s poroko Marije Burgundske in cesarja Maksimiljana I. Leta 1648 je postal del Francije, nato je zopet pripadel Habsburžanom, leta 1794 pa zopet Francozom. Na dunajskem kongresu so deželo razglasili za veliko vojvodino, postala je članica Nemške zveze. Šele leta 1876 je postal neodvisen, prek oranske kraljeve družine je ostal v personalni uniji z Nizozemsko, ta je ugasnila leta 1890, s čimer je vojvoda Adilf iz družine Nassau-Oranje postal veliki vojvoda. Ta družina Luksemburgu vlada še danes.

V času bivanja v Luksemburgu sem obiskal prestolnico Luksemburg ter dve majhni vasici, Hamm in Sandweiler. Luksemburg predstavlja finančno in upravno središče države in EU. Mesto je znano po številnih mostovih, teh naj bi bilo kar 110. Najbolj znan je most vojvodinje Charlotte ali rdeči most, ki je dolg kar 230 m. Most povezuje stari del mesta z novo evropsko četrtjo Kirchberg, ki so jo začeli graditi leta 1966, tam se nahajajo najpomembnejše evropske institucije v mestu. Na Kirchbergu naj bi delalo okoli 6000 uradnikov EU.

V naslednjem delu bom opisal najpomembnejše znamenitosti, ki sem jih obiskal v mestu. Pred tem pa bi rad izpostavil pet stvari, ki so name naredile največji vtis in, ki najbolj opisujejo samo mesto. Kot prvo velja omeniti številne banke in zavarovalnice, ki se nahajajo v mestu. Lahko rečem, da ima dejansko vsaka ulica svojo banko in zavarovalnico.

Kot drugo velja omeniti številne priznane trgovine, ki se kar vrstijo po uličicah Luksemburga, prav tako drage avtomobile, ki jih je na ulicah mesta precej več kot v Sloveniji.

Zatem velja omeniti še visoke cene. Te so neprimerljivo višje kot pri nas. Tako stane cappucino v centru mesta 3,80 evre, najcenejšo kavo se drugače ,da dobiti tudi za 2 evra. Cena 0,5 L piva znaša dobrih pet evrov, v centru mesta tudi 7 evrov. Pri tem velja omeniti še davek, ta znaša za kavo npr. le 3 procente, za pivo pa kar 17 procentov.

Omenil bi še ceno hrane, cena pice in to margerite se začne tam nekje pri 10 evrih, medtem, ko so glavne jedi dostopne po ceni med 20 do 30 evrov.

Kot četrto bi navedel, da je Luksemburg eno samo veliko gradbišče, skoraj vsaka ulica ima svoj žerjav. Toliko investicij kot je v tem mestu, nisem videl še nikjer.

In kot zadnje velja izpostaviti še številne evropske institucije, ki mestu dodajajo medkulturni pomen. Večina teh institucij je v novem predelu, Kirchbergu. V mestu vidiš ljudi vseh narodnost, ki dajejo mestu prav poseben pečat. V ozadju na sliki se vidi predel, Kirchberg, slikano iz centra mesta.

Luksemburg pa je tudi mesto, kjer najdeš brezdomca s prenosnim računalnikom na ulici.

Mesto je polno znamenitosti, sam sem jih razdelil v par sklopov.

V prvem sklopu bom omenil dva najpomembnejša trga v centru mesta, ki sta središče družabnega življenja v mestu.

1. PLACE GUILLAME ALI TRG VELIKEGA VOJVODE WILLIAMA

Na trgu se nahaja mestna hiša, ki je bila zgrajena v obdobju med letoma 1830 in 1838 v neoklasičnem slogu. Zgrajen je bila iz materiala porušenega frančiškanskega samostana, ki je stal na tem mestu. Leta 1931 so pred njo postavili dva bronasta leva. Je sedež luksemburške mestne administracije.

Na trgu se nahaja tudi Turistično informacijski center, kjer dobite vse informacije o bivanju v Luksemburgu.

V začetku trga je postavljen tudi spomenik velikemu vojvodi Williamu. Gre za bronast kip vojvodi, ki je vladal Luksemburgu med letoma 1840 in 1849, v času katerega je bila sprejeta parlamentarna ustava, ena najbolj liberalnih v Evropi v tistem času.

Na trgu stoji tudi spomenik Michelu Radangeju, najpomembnejšemu luksemburškemu pesniku. Postavili so ga leta 1932.

2. PLACE D’ARMES

Gre za drugi pomembnejši trg v mestu, središče družabnega življenja.Tukaj se peš zona srečuje s številnimi bari, restavracijami... Dokončan je bil leta 1671. Pod francoskim vladarjem Louisem XIV.  so na njem zasadili številna drevesa, saj so ga uporabljali za parade. Na njem se odvijajo številni koncerti, pozimi tudi božični sejem.

Na trgu se nahaja tudi konvencijski in razstavni center - Cercle Cite. Ta je bil v celoti prenovljen med letoma 2006 in 2011. Gre za administrativno stavbo s številnimi dvoranami. Med letoma 1953 in 1969 je bil center, v katerem so potekali najpomembnejši sestanki predhodnice EU, Evropske skupnosti za jeklarstvo in železarstvo.

Trg je povezan s trgom Jana Pallacha, ki so ga v času mojega obiska prenavljali. Na njem stoji spomenik dvema luksemburškima pesnikoma, Dicku in Michelu Lentzu. Ta je napisal tudi luksemburško himno. Na spomeniku piše, hočemo ostati, to kar smo, te besede naj bi predstavljale moto Luksemburžanov.

V drugem sklopu bom predstavil tri najpomembnejše mostove v mestu. Teh naj bi bilo v mestu, kar okoli 110.

3. RDEČI MOST ALI MOST VOJVODINJE CHARLOTTE

Prvo bi omenil Rdeči most ali most vojvodinje Charlotte, ki povezuje center mesta z evropsko četrtjo ali Kirchbergom. Gre za most, ki se dviguje 74 m nad reko Alzette, njegova dolžina znaša 355 m, širina pa 25 m. Gre za most težak okoli 4900 ton.

4. MOST ADOLPHE

Drugi pomembnejši most v mestu je Adolphe. Kličejo ga tudi novi most. Zgrajen med letoma 1900 in 1903 v času vojvode Adolpheja. Njegova postavitev je imela velik pomen za takratne čase, saj je šlo za postavitev mosta z največjim kamnitim lokom na svetu. Gre za most dolg 153 m, ki so ga v času mojega obiska prenavljali in je bil zaprt za obiskovalce in za motorni promet.

5. MOST VIADUKT

Tretji pomembnejši most je most Viadukt. Imenujejo ga tudi stari most. Zgrajen med letoma 1859 in 1861 za lažji prehod doline Petrusse. Visok je 45 m, ima 24 lokov. Dolžina mostu je 290 m.

Omeniti velja še dve glavni stičišči javnega prevoza v mestu.

6. GARE CENTRAL

Kot prvo železniško postajo, Gare Central. Gre za glavno železniško stičišče v državi. Zgradili so jo leta 1859, zaradi vojaških razlogov je bil glavni gradbeni material les. Med letoma 1907 in 1913 je stekla njena obnova. Danes je prepoznavna po monumentalni baročni stavbi in po urnem stolpu. Pred njo je drugo najpomembnejše stičišče mestnih avtobusov. Prav tako vse avtobusne povezave z ostalimi kraji v državi in z bližnjimi letališči, potekajo od tukaj.

7. EMILE HAMILIUS

Glavna avtobusna postaja v mestu. Pri tem velja omeniti, da na mestnih avtobusih ni nadzora nad plačilom prevoza, tako da se večina ljudi vozi brezplačno. Drugače dnevna karta stane 4 evre. Razlog naj bi bil ta, da s tem mestna oblast spodbuja čim večjo uporaba javnega prevoza.

Na trgu Hamilius stoji tudi 8. GLAVNA POŠTA v mestu, ki jo vidimo na zgornji sliki. Prvo pošto so v mestu zgradili leta 1869. Zaradi povečanja poštnega prometa so potrebovali novo. Pod načrti arhitekta Weisa so jo zgradili v renesančnem slogu med letoma 1908 in 1910.

9. OSTALE MOŽNOSTI PREVOZA

Omeniti velja turistični avtobus, kjer dnevna karta stane 14 evrov. Ta avtobus stoji pred vsako pomembnejšo znamenitostjo.

Po mestu se je možno skorajda zastonj zapeljati tudi z mestnim kolesom. Pri tem rabite kartico podobno urbani v Ljubljani.

Še ena od možnosti je turistični vlakec, ki vas zapelje od podzemnih jam na planoti Clausen do podzemnih jam v dolini Petrusse.

Preden nadaljujem z glavnimi znamenitosti mestnega jedra bom predstavil še Evropsko četrt ali Kirchberg

10. KIRCHBERG

Gre za sodobno mestno četrt s širokimi bulvarji, kjer je sedež številnih evropskih ustanov, npr. tajništvo Evropskega parlamenta, sodišče EU, finančno nadzorstvo EU, Evropska Investicijska banka itd...

11. TRG EVROPE

Osrednji trg na Kirchbergu, ki ga je projektiral katalonski arhitekt Ricardo Bofill leta 2004. Na njem se nahajajo številne pomembne stavbe, odlLuksemburške filharmonije, Mudam muzeja do stavbe Alcide De Gasperi.

12. CENTER ŠPORTA IN KULTURE

Gre za kompleks v obliki školjke iz leta 1982. Sprva je bil v njem le bazen, leta 2002 so ga razširili. V njem se odvijajo številne prireditve, osrednji namen kompleksa pa je rekreacija domačinov.

13. STAVBA EVROPSKE KOMISIJE - JEAN MONNET

Osrednja stavba Evropske komisije na Kirchbergu. Ime dobila po enem od začetnikov skupne evropske prihodnosti - Jean Monettu. Gre za ustanovitelja akcijskega odbora za združene države Evrope. 

14. STAVBA KONRADA ADENAUERJA - TAJNIŠTVO EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski parlament evropski volivci volimo na vsakih pet let. Plenarna srečanja se odvijajo v Bruslju in Strassbourgu.

V stavbi Konrada Adenauerja, nemškega državnika, se nahaja tajništvo Evropskega parlamenta. 

15. SODIŠČE EU ZA FINANČNI NADZOR

Gre za neodvisno telo EU za nadzor evropskih financ. Sodišče v Luksemburgu nadzoruje prihodke in odhodke evropskih institucij, prav tako skrbi za učinkovito porabo sredstev.

16. SODIŠČE EVROPSKE SKUPNOSTI

V Luksemburgu je sedež sodišča Evropske skupnosti, ki skrbi za enotno izvajanje EU zakonov v vseh državah članicah. Osrednja stavba iz jekla je bila zelo vpadljiva v času svoje gradnje, zato so jo kasneje prenovil in sedaj tvori osrednji del sodišča. V celoti se je sodišče do sedaj razširilo že štirikrat. Kmalu načrtujejo še peto širitev, gradnjo tretjega stolpa.

17. EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

Ustanovljena po Rimski pogodbi, leta 1957. Gre za banko, ki se ukvarja z dolgoročnimi investicijami v EU. Projektiral jo je Sir Denys Lasdun, ki je med drugim projektiral tudi kraljevo gledališče v Londonu.

18. TRGOVINSKA ZBORNICA LUKSEMBURGA

Na Kirchbergu se nahaja tudi sedež trgovinske zbornice Luksemburga. Gre za stavbo s šestimi jekleno - steklenimi strukturami, ki je nastala pod načrti francoskega arhitekta Vasconija.

19. RAZSTAVNO KONGRESNI CENTER LUXEXPO

20. NOVI KONFERENČNI CENTER

Se nahaja na trgu Evrope na Kirchbergu. Gre za kletni del stavbe Alcide de Gasperi.

21. LUKSEMBURŠKA FILHARMONIJA

Se prav tako nahaja na trgu Evrope. Projektiral jo je francoski arhitekt de Port-zamparc. Sestavljajo jo tri koncertne dvorane, s kapaciteto od 120 do 1500 obiskovalcev. Je sedež luksemburškega filharmoničnega orkestra.

22. MUZEJ MUDAM - MUZEJ MODERNE UMETNOSTI VELIKEGA VOJVODE JEANA

Projektiral ga je zelo znani arhitekt Pei, na območju Fort Thungena, torej med Kirchbergom in starim mestnim jedrom. Gre za stavbo s tremi nadstropji, ki se razprostira na površini 6000 kvadratnih metrov. Zbirko sestavlja okoli 200 del več kot stotih umetnikov.

23. MUZEJ DRAI EECHELEN

Gre v bistvu za nadaljevanje stavbe Mudama. Ta starejši del predstavlja izjemno zgodovinsko stavbo. Muzejski del se začne s predstavitvijo Luksemburga v letu 1443, ko so ga zasedli Burgundci, in konča z gradnjo mosta Adolphe, leta 1903. V njem se nahaja več kot 600 predmetov in originalnih dokumentov. Stavba v kateri se nahaja, nosi ime po avstrijskem poveljniku te trdnjave, baronu Thungenu. Zgradili so jo leta 1732. Večji del stavbe je bil porušen med letoma 1870 in 1874. Obnovili so le tri stolpe, ki jih vidimo na spodnji sliki, leta 1991.

24. STAVBA RADIO-TELEVIZIJE LUKSEMBURG - RTL

Ta se nahaja na obrobju Kirchberga. Radio je začel delovati leta 1924. Sprva je bilo leta 1931 ustanovljeno podjetje CLR. To podjetje je bilo pionir v Evropi, ki je prvo predvajalo enoten program v več jezikih, pri tem pa je uporabljalo enako frekvenco. Sama družba RTL je bila ustanovljena leta 2000. 

Po ogledu Kirchberga sem pot nadaljeval z ogledom širšega mestnega jedra. Mogoče na videz malo revnejši del mesta predstavlja območje Gare, območje okoli železniške postaje.

25. DRŽAVNA HRANILNICA

Sedež, leta 1856, ustanovljene hranilnice se nahaja na začetku predela Gare, na koncu mosta Adolphe. Leta 1913 je bila obnovljena pod arhitektom Koenigom, kasneje so jo še razširili. Njena največja znamenitost je stolp s 46 m višine. V njej se nahaja tudi muzej bančništva. Ta predstavlja 150 letno zgodovino bančništva v Luksemburgu.

26. NEKDANJI SEDEŽ ARCHELOR MITTAL

Stavba v kateri je nekdaj bil sedež največjega podjetja, ki se je ukvarjalo z jeklom, na svetu. Zgrajena leta 1922. Gre za stavbo s štirimi krili, v njem pa se nahaja ogromno dvorišče. 

27. PARIŠKI TRG

Eden od pomembnejših trgov v tem predelu mesta, nekje na pol poti med nekdanjim sedežem Arcelor Mittal in železniško postajo. V cono za pešce so ga spremenili leta 1986. Danes se na njem nahajajo številni lokalčki, ob sredah pa se na najem odvija tudi tržnica.

28. CERKEV SVETEGA SRCA

Če prečkate most Adolphe se znajdete na bulevarja Franklina Roosevelta, na njem in njegovi bližini se nahajajo prav tako številne znamenitosti, ki si jih velja ogledati.

29. KATEDRALA BLAŽENE DEVICE - NOTRE DAME

V originalu gre za jezuitsko cerkev iz leta 1613. Zgrajena v poznogotskem stilu, z mnogimi dodatki renesance. Od konca 18. stoletja je v njej ohranjena slika Marije Tolažnice, ki je imela moč delati čudeže. Po njej je cerkev nosila tudi ime. Petdeset let pozneje so jo posvetili v cerkev svete Marije in leta 1870 v katedralo Blažene Device.

30. NACIONALNA KNJIŽNICA

Skupaj s cerkvijo stoji tudi Nacionalna knjižnica. Je del prenovljene jezuitske univerze. V njej hranijo okoli 700.000 knjig.

31. MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE

Takoj za cerkvijo je sedež zunanjega ministrstva Luksemburga. Le to se nahaja v stavbi iz leta 1751, ki je sprva predstavljala zatočišče menihov iz samostana svetega Maksima iz Trierja.

32. SEDEŽ LUKSEMBURŠKEGA PREMIERJA

Dvorišče dalje od zunanjega ministrstva stoji hiša Burgundcev iz leta 1447. Danes sedež luksemburškega premierja. Njemu služi od leta 1975. Drugače gre za eno najstarejših zgradb Luksemburgu. V njej je živel tudi Claude du Fay of Neuchatel, vojvoda Burgundski.

33. TRG CLAIREFONTAINE IN SPOMENIK VELIKI VOJVODINJI CHARLOTTE

Se nahaja pred zgoraj omenjenima stavbama. Renoviran v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času, ko so prenovili celotno območje okoli njega in ga uredili. Ime izhaja od samostana Clairefontaine, ki stoji v bližini meje z Belgijo. Tukaj je bilo namreč zatočišče menihov iz tega samostana, ki so ga porušili leta 1933. Leta 1990 so na trg postavili spomenik veliki vojvodinji Charlotte. Projektiral ga je pariški arhitekt Cardot. Vojvodinja Charlotte je Luksemburgu vladala med leti 1919 in 1964.

34. USTAVNI TRG IN GELLE FRA

Če se vrnemo na bulevard Franklina Roosevelta, nikakor ne moremo zgrešiti trg Ustavnosti, ki leži na antičnem braniku Beck. Iz njega se nam razprostira izjemen pogled na dolino Petrusse in most Adolphe. Osrednji del trga zajema spomenik Gelle Fra. postavili so ga leta 1923, luksemburškim žrtvam 1. svetovne vojne. Danes simbolizira svobodo in odpor Luksemburžanov. Spomenik ženske iz zlata na kamnitem obelisku so nacisti leta 1940 porušili, obnovili so ga leta 1984.

35. BRANIK BECK IN PETRUSSE CASEMATES

Ustavni trg stoji na braniku Beck, gre za izboček na trdnjavskem zidu, ki so ga postavili leta 1644, v času prve španske nadvlade Luksemburga. Branik je dobil ime po nekdanjem guvernerju Luksemburga, baronu Johannu von Becku. Ta branik je omogočal neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki so se nahajali ob zidu. Danes je notranjost odprta turistom.

36. CASINO LUKSEMBURG - FORUM SODOBNE UMETNOSTI

Pot sem nadaljeval po vladni in sodni četrti. Poleg že prej omenjenega sedeža premierja in stavbe zunanjega ministrstva, to območje zajema še naslednje pomembne znamenitosti.

37. PALAČA VELIKEGA VOJVODE IN PARLAMENT

Gre za rezidenco družine velikega vojvode. Na tem mestu je stala prva mestna hiša, ki jo je uničila eksplozija smodnika, leta 1554. 20 let kasneje so jo obnovili. Kasneje so jo razširili. Od leta 1890 je sedež velikega vojvode. Nazadnje je večjo obnovo doživela pred dobrimi 20 leti.

Desni del palače je bil dograjen leta 1859. V njen je danes luksemburški parlament. Stavbo zaznamujejo trije nadangeli, ki simbolizirajo zakonodajno moč, ki jo izvaja veliki vojvoda s pomočjo parlamenta.

38. SODNA ČETRT Z NACIONALNIMI ARHIVI

Leta 1992 je vladni svet sprejel zakon za gradnjo sodne četrti. To četrt sta projektirala luksemburška arhitekta, Rob in Leon Krier. Temelji kamen so položili leta 2003. Dela so dokončali pet let kasneje.

Za stavbami sodišča se nahaja stavba z nacionalnimi arhivi. Ti se nahajajo v nekdanji vojaški bolnišnici. Nacionalni arhivi so tukaj shranjeni od leta 1967. Stavba pa je drugače še kakšnih sto let starejša. Izhaja iz obdobja Pruske dominacije, 1857-1860. 

39. NACIONALNI SPOMENIK SOLIDARNOSTI

Za stavbami sodišča se nahaja spomenik solidarnosti, ki simbolizira žrtve 2. svetovne vojne in simbolizira odpor in solidarnost Luksemburžanov proti nacizmu. Notranje dvorišče simbolizira zapore, barake in koncentracijska taborišča. Pred njim gori večni ogenj.

V nadaljevanju bom opisal še nekaj znamenitosti zgornjega dela mesta, ki si jih je zaradi bližine centra mogoče ogledati peš.

40. LAMBERT REDOUBT

Začel bom na aveniji Monterry, ki je npr. od Hamiliusa oddaljena le nekaj sto metrov. Tukaj se nahaja večji javni park. Ob gradnji podzemnega parkirišča na tej aveniji so odkrili začasno utrdbo v pentagonalni obliki. Postavili so jo leta 1685, renovirali leta 1835, takrat so na njej postavili tudi streho. Zgrajena je bila v dveh nadstropjih, obdana z mrežo tunelov, ki so lepo ohranjeni tudi danes. 

41. VILA VAUBAN

Se prav tako nahaja v mestnem parku. Zgradili so jo leta 1873, pod načrti arhitekta Heirenda in Schmidta. V njej je danes umetnostna galerija, umetnine, ki so jih kupili bogati luksemburžani v 18. in 19. stoletju. V njej so med leti 1952 in 1958 delovali sodniki sodišča EU. v času obnove palače velikega vojvode, je v njej le ta imel tudi svoj sedež.

42. POKOPALIŠČE SVETE DEVICE

Osrednje pokopališče v mestu. Nahaja se v mestnem predelu Limpertsberg. Staro in prav tako to novejše pokopališče je bilo postavljeno zunaj mestnega obzidja. Na tem mestu je bilo pokopališče že leta 1775. Poleg groba Williama Voigta, znanega po satirični igri kapitan von Kopenick, in groba Jeana-Antoine Zinnena, luksemburškega skladatelja, ki je napisal himno države, Naš dom domovina, se na pokopališču nahaja tudi spomenik Hinzert Cross, spomenik upora in deportacije.

43. VELIKO GLEDALIŠČE

Če pot nadaljujemo proti rdečemu mostu in Kirchbergu nas na levo ustavi velika zgradba Velikega gledališča. To stavbo so zgradili med letoma 1960-1964 ob tisočletnici mesta. Stavbo je projektiral pariški arhitekt Bourbonnais. V njej se odvijajo drame, plesne predstave, opere v različnih jezikih. Največja dvorana sprejme 943 obiskovalcev. Material za gledališče je kar iz sedmih držav.

44. SPOMENIK ROBERTU SCHUMANU

Je postavljen nasproti gledališča, ob vstopu na rdeči most. projektiral ga je luksemburški arhitekt Robert Lentz. Postavili so ga leta 1966, gre za konstrukcijo treh jeklenih nosilcev, ki se končajo s šestimi konicami. Te konice predstavljajo šest držav, ustanoviteljic Evropske skupnosti za premog in jeklo. Na spominskem kamnu je izsek iz govora Roberta Schumana, 9.5.1950.

45. ŠPANSKE KUPOLE

Španske kupole so postavili v sredini 17. stoletja. nahajale so se na vrhu trdnjave. Začeli so jih postavljati Španci, kasneje jih je nekaj postavil tudi Sebastien Vauban, francoski postavljalec trdnjav. Njihov namen še do danes ni natančno pojasnjen. Načeloma naj bi jih bilo 38, vendar ta številka ni potrjena. Ohranilo se jih je le nekaj.

46. TRIJE STOLPI

V bližini španskih kupol, na bulevardu, ki nosi ime po nekdanjem luksemburškem premierju, Victorju Thornu. Osrednji stolp so postavili v 12. stoletju, druga dva 200 let kasneje.

47. ZOB

48. SPOMENIK GOETHE

Stoji v bližini zoba, na planoti Clausen. Postavili so ga leta 1935, kot spomin na bivanje nemškega pesnika Wolfganga Goetheja v mestu, leta 1792. 

49. SPOMENIK TISOČLETJA

Ob tisočletnici mesta se je mestna in državna oblast odločila, da postavi spomenik temu dogodku na planoti Clausen. Kasneje so prvotne načrte zavrgli, območje so le deloma prenovili. 

50. RIBJI TRG

Gre za zgodovinski del mesta, kjer sta se sekali dve rimski cesti. Večina stavb na tem trgu ima večji zgodovinski pomen. V času mojega obiska so trg prenavljali.

51. NACIONALNI MUZEJ ZGODOVINE IN UMETNOSTI

Se nahaja na ribjem trgu. Skozi čas je bil razširjen in prenovljen. Sestavljajo ga trije nivoji na 700 kvadratnih metrov, vsi trije so bili izrezljani iz skale. 

52. CERKEV SVETEGA MIHAELA

Gre za najstarejšo cerkev v mestu. Nahaja se ob ribjem trgu. Nadomestila je prvotno kapelo grofov luksemburških, leta 987. Večkrat je bila uničena, vedno prenovljena in tudi razširjena. Današnjo obliko je dobila leta 1688. Gre za kombinacijo romantike, gotike in baroka.

53. EVROPSKA HIŠA

Nedaleč od ribjega trga se nahaja tudi Evropska hiša, gre za predstavitveno hišo Evropske komisije in informacijski center Evropskega parlamenta. 

V izložbenem oknu lahko zasledimo tudi ime slovenske komisarke, Violete Bulc.

54. KONGREGACIJSKA CERKEV

Malce dalje se nahaja cerkev Kongregacije, zgrajena med letoma 1739 in 1742. V času francoske revolucije so jo uporabljali kot teater.

Pred koncem sem si ogledal verjetno še najlepši del mesta, ki je pod UNESCO-vo zaščito, tako imenovano četrt Grund.

55. CHEMIN DE LA CORNICHE

Po luksemburškem pisatelju Weberju, imenovan tudi najlepši balkon Evrope. Zgrajen v 17. stoletju pod Španci in Francozi. Iz njega se razprostira izjemen pogled na Grund.

56. TRDNJAVA SVETI DUH

Leta 1234 je na tem mestu bil zgrajen samostan Svetega Duha. Kasneje so ta del prepoznali kot izjemno obrambno in strateško lokacijo, predvsem v času Špancev. Utrdbo na tem mestu je dokončal že prej omenjeni Vauban in sicer med letoma 1685 in 1687. Na vrhu le te se danes nahaja prav tako že omenjena sodna četrt.

57. KAPELA SVETEGA QUIRINA

Če se spuščamo proti Grundu, v dolino reke Alzette, nas na levi strani čaka izjemna, v skalo vgrajena cerkvica svetega Quirina. Sprva je na tem mestu stalo pogansko svetišče, kasneje katoliško. Od 13. stoletja so v dveh jamah kapele potekala bogoslužja. Današnjo obliko je dobila leta 1355, medtem, ko so streho in majhen zvonik, dodali šele ob koncu 19. stoletja.

58. STENA WENZEL

Ta je v zgodovini služila za obrambo prebivalcev doline Alzette. Stena je dolga 875 m, zajema 37 stolpov in 15 vrat. Gre za povezavo z zgornjim delom mesta.

59. ČLOVEŠKA GLAVA

Izjemno.

60. OSREDNJI DEL GRUNDA

61. NEUMUNSTERSKI SAMOSTAN

Prva cerkev je bila omenjena v najdenih dokumentih grofa Henrya VII. V času gradnje Neumunsterskega samostana je bila cerkev svetega Janeza zgrajena v letu 1606. Današnjo obliko je dobila med letoma 1688 in 1705. Osrednja zanimivost predstavlja renesančni portal, baročna notranjost in slika črne Madone.

62. NACIONALNI MUZEJ NARAVNE ZGODOVINE

Je prav tako del samostana. Gre za moderen družinski muzej. V večih sobah je predstavljen vpliv človeškega razvoja na naravo. Osrednji del je posvečen področju evolucije, geologije in ekologije.

63. RT BOCK

Leta 963 je Ardenški grof Siegfried, z blagovno menjavo s samostanom iz Trierja, dobil ta del mesta, ki danes predstavlja zibelko luksemburškega glavnega mesta. Na tej skali je zgradil grad, ki je imel izjemen strateški pomen. Dostopen je bil edino iz zahodne strani. V tej skali si je danes možno ogledati arheološko kripto in nekdanje podzemne obrambne galerije. Kripta se nahaja v predprostoru vhoda v te galerije, predstavlja izvor mesta Luksemburg.

Prvi podzemni tunel je bil zgrajen leta 1644, v času španske dominacije. Pod Vaubanom in tudi pod Habsburžani je bil precej povečan. Gre za 23 km dolgo obrambno galerijo, To izjemno delo Luksemburgu daje prav posebno ime, Gibraltar severa. Do danes se je ohranilo okoli 17 km tega podzemlja. Od leta 1933 si ga je možno tudi ogledati. Ta del mesta je prav tako uvrščen na UNESCO-vo listo svetovne dediščine, in sicer od leta 1994. Cena ogleda znaša 4 evre.

Poleg mesta sem si ogeldal tudi Ameriško in nemško vojaško pokopališče. prvo se nahaja v Hammu, mestecu nekaj kilometrov oddaljenem od Luksemburga, drugo v Sandweilerju, ki se prav tako nahaja le nekaj kilometrov iz mesta. Obe mesteci sta dostopni z javnim prevozom.

64. AMERIŠKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE - HAMM

Gre za spominsko pokopališče ameriških vojakov, ki so umrli v tako imenovani bitki za gorivo. Gre za spopad z nemško vojsko v Valoniji, Ardenih, na območju Luksemburga. Gre za najbolj krvavo bitko v kateri so sodelovali ameriški vojaki v 2. svetovni vojni. Bitka je trajala dober mesec dni, od 16. decembra, leta 1944 do 25.1. leta 1945. V njej je življenje izgubilo okoli 19.000 vojakov. Na pokopališču je poleg spominske kapele še 5076 grobov vojakov, označenih z belimi križi. Tukaj je pokopan tudi general Patton.

65. NEMŠKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE - SANDWEILER

Tukaj leži 10913 nemških vojakov, ki so svoje življenje izgubili pozimi leta 1944 in spomladi leta 1945 na mejah med Luksemburgom, Nemčijo in Belgijo. Tukaj leži celo en nemški vojak iz 1. svetovne vojne. Gre za prvo pokopališče, ki ga je nemško združenje za grobove nemških vojakov lahko uredilo izven Nemčije.