PTUJ - 55. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA

15.2.2015

Z družino smo letos, natančneje 15. februarja obiskali Ptuj. Udeležili smo se ogleda 55. Mednarodne pustne povorke, ki vsako leto poteka po ulicah Ptuja in velja za največjo pri nas. Še preden se je začela, smo si imeli čas ogledati samo mesto, ki velja za najstarejšo pri nas. In po mojem mnenju ima v sebi nek čar in je zelo primerno za enodnevni družinski izlet.

Samo mesto leži v severovzhodni Sloveniji, na območju med Halozami in Slovenskimi goricami. V njem prebiva okoli 24.000 prebivalcev. Prva naselitev tega območja drugače sega v 5. in 4. tisočletje pred našim štetjem. Okoli leta 15. pred našim štetjem nekdanja stara keltska naselbina pride pod rimsko oblast in dobi ime Petoviona. Kasneje mesto dobi civilno upravo in status kolonije. V 3. stoletju postane še sedež škofije. 

Omeniti velja še upostošenje mesta s strani Hunov, leta 452 in naselitev Slovanov v 6. stoletju ter Frankovsko oblast od leta 811. Kasneje so oblast prevzeli še Ogri, do smrt Friderika IX. leta 1438 pa je bila v rokah gospodov Ptujskih, potem pa zopet v rOkah Ogrov. Bila je tudi v rokah salzburških nadškofov, med letoma 1511 in 1555, dokler ga cesar Ferdinand I. ni odkupil nazaj v imenu cesarstva.

Mesto je z imenom Ptuj, prvič omenjeno leta 1579. V 17. stoletju, je mesto bilo skoraj povsem uničeno, najprej je pustošila kuga, nato velik požar. Pod Habsburžani mesto leta 1887 postane sedež avtonomne mestne občine, v Sloveniji dobi status mestne občine leta 1994. Mesto ima danes edino od celinskih mest v Sloveniji ohranjen mestni statut iz leta 1376. Mimo Ptuja je potekal tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem, Jantarna cesta.

Glavne značilnosti mesta so te, da je Ptuj mesto, ki dejansko stoji na vinskih kleteh v katerih hranijo najstarejši letnik vina na Slovenskem, letnik 1917, je mesto z največjim umetnim jezerom v državi in mesto z najbolj obiskanim muzejem v Sloveniji. Še najbolj pa je mesto znano po dvotedenskem kurentovanju, ki svoj vrhunec doživi na pustno nedeljo z mednarodno karnevalsko povorko.

Spodaj bom naštel nekaj najpomebnejših znamenitosti, ki si jih velja ogledati v mestu.

1. MESTNA HIŠA

Zgrajena leta 1907, po načrtih Maxa barona Ferstla.

2. FLORIJANOV SPOMENIK

Stoji pred magistratom, postavljen leta 1745. Predstavlja svetega Florijana, stoječega na oblakih, pod njim pa Putto zliva vodo na ogenj. Spomenik je bil postavljen kot spomin na številne požare.

3. MESTNI STOLP, GLEDALIŠČE IN ORFEJEV SPOMENIK

Mestni stolp omenjajo že v prvem mestnem statutu iz leta 1376. V času gradnje obzidja je bil stari stolp prezidan in do začetka 18. stoletja je imel kar pet nadstropij. Zaradi pogostih požarov so ga znižali. Leta 1830 je kurat Simon Povoden dal v stolp vzidati antične spomenike iz okolice Ptuja, tako je nastal eden od najstarejših lapidarijev na prostem. Ker je v stolpu stolpna ura, ki ima številčnico le na treh straneh, med ljudmi kroži zgodba, da je stran, ki gleda proti gradu, nima zato ker grof Leslie ni hotel prispevati denar za stolp in uro.

Pred stolpom stoji Orfejev spomenik. Gre za ljudsko ime za rimski nagrobnik iz pohorskega marmorja, visokega skoraj 5 metrov. Postavili so ga v 2. stoletju, v spomin na Marka Valerija Vera, župana mesta. Mestna oblast ga je uporabljala kot sodni prostor, v katerega so vklepali obsojence in jih zasramovali in kaznovali.

Desno od stolpa stoji mestno gledališče. Prvi zametek le tega je nastal leta 1786, stavba je bila sprva lesena. Ob koncu 18. stoletja so jo prenovili. Dodali so pročelje z altano nad vhodom, na vrhu portika je stal kip Melpomene. Nemci so pročelje leta 1941 uničili. Leta 2007 so rekonstruirali pročelje iz leta 1896.

4. CERKEV SVETEGA JURIJA

Iz 12. stoletja. Do leta 1246 je cerkev dobila triladijsko zasnovo. V 15. stoletju je bila gotizirana, v 18. so dodali še baročno kapelo. Okrog cerkve je bilo nekoč pokopališče, o čemur pričajo renesančni in baročni nagrobniki na zunanjih stenah. Sveti Jurij je zaščitnik cerkve in mesta, prav tako je upodobljen na vseh mestnih pečatih.

5. STARI ROTOVŽ

Sedež mestne oblasti od srednjega veka, gre za visoko dvonadstropno hišo z baročno predelanim pročeljem, ki je večkrat pogorela. Deloval do leta 1907.

6. GRAD IN GRAJSKI KOMPLEKS

Grad sestoji iz zahodnega in vzhodnega stolpa ter osrednje gospodarske stavbe. Grajski hrib je bil naseljen že v času neolitika, v času prihoda Slovanov naj bi bilo na griču slovansko svetišče in pokopališče, kasneje dvor iz lesenih stavb. Leta 1131 je salzburški nadškof Konrad I. dal zgraditi grad na ruševinah prejšnjega. Iz tega obdobja je ohranjen zahodni stolp, vodnjak. Konrad I. je vodenje gradu zaupal svojemu ministerialu Frideriku, njegova rodbina se je odtlej imenovala gospodje Ptujski. Ti so na gradu bivali več kot 300 let. Svojo tridelno zasnovo je grad dobil v 13. stoletju. V 17. stoletju je grad na dražbi kupil grof Leslie. V času le tega je bil grad dozidan in prenovljen. Družina Leslie je imela grad v lasti do leta 1802. Leta 1873 je grad kupila Terezija grofica Herberstein, v času vojne je bil nacionaliziran. Danes grad upravlja Pokrajinski muzej Ptuj.

7. DOMINIKANSKI SAMOSTAN

Ustanovljen s strani Mehtildis, vdove Friderika Ptujskega leta 1230. Do leta 1252 so zgradili samostan in cerkev. V tem samostanu so pokopani gospodje Ptujski. Samostan je večkrat pogorel. Leta 1786 ga je z reformami ukinil Jožef II., imetje se je razprodalo, stavbe pa so bile spremenjene v vojaško bolnišnico, kasneje vojašnico. Kasneje je stavbo odkupila občina, danes v njej Pokrajinski muzej Ptuj.

8. MINORITSKI SAMOSTAN IN MARIJIN STEBER

Stoji na Minoritskem trgu. Nekoč se je ta trg imenoval goveji trg, vmes tudi trg Svobode. Kot ustanovno leto samostana se navaja leto 1239, ampak ni trdnih dokazov za to.. Samostan je bil  zgrajen do leta 1280, prav tako tudi cerkev. Zvonik so zgradili v 2. polovici 16. stoletja, baročno podobo je dobil med leti 1677 in 1696. Ob 700 obletnici so ga obnovili. Med 2. svetovno vojno so minorite izgnali na Hrvaško, v njem je nastal ponemčevalni urad. Prav tako je bila v bombnem napadu uničena cerkev. Za rekonstrukcijo cerkve ni bilo posluha, zato je tam nastala pošta, v samostanu pa knjižnica. Pred samosatnom stoji Marijin steber, ki je bil ponovno pred njega postavljen leta 2000, ko se je le začela obnova cerkve. Drugače je ta steber pred samostanom stal od leta 1665, ko ga je tam dal postaviti lastnik gradu, grof Sauer, in sicer v zahvalo za zMAgo nad Turki, v bitki pri Monoštru, leta 1664. Zaradi oviranja prometa so ga Nemci odstranili med 2. svetovno vojno.

9. GOSTILNA RIBIČ

Nekoč pekarna, danes pa najbolj znana Ptujska gostilna. Stoji ob mostu za pešce, zgrajenem leta 1997.

Na izbiro so imeli dva dnevna menija, mesni in ribji. Vsak je bil sestavljen iz štirih hodov. Cena 15 evrov. Drugače pa restavracija ponuja predvsem ribje specialitete.

10. REKA DRAVA

Skozi mesto teče tudi druga največja reka v Sloveniji, reka Drava. Gre za četrti najdaljši pritok Donave. V njo se izliva pod Osijekom na Hrvaškem.

MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA

Osrednji dogodek kurentovanja, že 55. po vrsti se je zgodil na pustno nedeljo, 15. februarja s 55. Mednarodno pustno in karnevalsko povorko, ki je upravičila sloves največje pustno karnevalske prireditve v Sloveniji in bližnji okolici. Na njej je nastopilo več kot 80 pustnih skupin, 2700 mask iz 10 držav. Prireditev pa si je ogledalo rekordnih 55.000 obiskovalcev.

Začetek povorke je predstavljal prihod letošnjega princa karnevala, Bertolda Draneškega oziroma Rajka Jurgeca, ki je od ptujskega župana za čas kurentovanja, od 2. februarja pa do pokopa pusta na pustni torek, 17. februarja prevzel oblast v mestu. Nato so se zvrstile domače karnevalske skupine, katerih podstat je etnološka dediščina, nato je sledilo 24 skupin kurentov, na koncu pa se je zvrstilo 16 mednarodnih skupin iz 9. držav – Belgije, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in Senegala. Posebno pozornost so pritegnili npr. Brugujski zvončari i mačkare iz Hrvaške, Suvarkari iz Bolgarije, Labodje jezero na Savi iz Srbije ter skupina tradicionalnih kostumov iz Senegala – Afrike.

Poudarek osrednjega dogodka je na kurentih in drugih tradicionalnih pustnih likih s ptujskega območja. Poleg kurentov za tradicionalne pustne like veljajo naslednje maske, kopjaši, ploharji, pustni plesači, piceki in kurike, vile, orači, dornavski cigani itd. Za najboljše izmed njih so bile razglašene naslednje tri.

1. mesto Gostilna pod klopotcem – KTD Klopotec Soviče

2. mesto Piščeta – Turistično društvo Sodinci

3. mesto Obuti maček – KS Bukovci

Na Kurentovanje so opozarjale zastave in maske po celem mestu.

Osrednji prostor karnevala pred mestno hišo.

Obiskovalcev se je kar trlo, našteli naj bi jih več kot 50.000.

Slikanje s kurentom pred mestnim gledališčem.

Prihod princa karnevala, Rajka Jurgeca, že 14. po vrsti. Njegov mandat traja dve leti. 

Temeljne naloge, pristojnosti in obveznosti princa karnevala  so: 

od župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja v imenu pustnih likov in mask prevzame ključe mesta in »oblast« za čas Kurentovanja, do pepelnice;

od leta 2003 po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten predstavlja zgodovinsko osebnost (z insignijami, oblačili, gardisti) svojega kraja, od koder prihaja ; 

v pustnem času predstavlja Kurentovanje, MO Ptuj in vse občine, okoliške karnevalske prireditve doma in na tujem; 

je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah v imenu organizatorjev in mask na otvoritveni slovesnosti in povorkah pustnega časa.

Prireditev si je ogledalo kar nekaj slovenskih evroposlancev, pa tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek.

Nekaj statističnih podatkov o kurentovanju v preteklih letih.

Kurentovanje je največja kulturno-etnografska in karnevalska prireditev v Sloveniji in tem delu Evrope, s 53.letno tradicijo.

Kurentovanje in Ptuj sta 22 let pomembna člana FECC (Evropska federacij karnevalskih mest).

Več kot 100 prireditev javnega pomena.

Več kot 10.000 pustnih likov in mask iz 12 do 15 držav.

Več kot 120.000 obiskovalcev prireditev.

Več kot  2.000 kurentov na kurentovem skoku, v povorkah in dnevnih prikazih v SMJ Ptuj.

Več kot 1.000 maskiranih na Mednarodnem srečanju veselih maškar iz vrtcev.

Vsako leto se začne s predajo oblasti župana princu karnevala in konča s pokopom pusta na pustni torek. Vmes je poleg pustnega dogajanja tudi večje število glasbenih prireditev, tako so letos med drugim nastopili tudi Severina, Gibonni, Ivan Žak, Neda Ukraden in mnogi drugi.

Dornavski cigani

Osrednji pustni lik Kurentovanja je kurent.

Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in pogost tradicionalni pustni lik. Njegov izvor še ni pojasnjen, obstaja pa nekaj domnev, povezanih z ilirskokeltskim izročilom, z mitološkimi spremljevalci boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju Poetovione v pozni antiki, s predniki Slovencev, z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju itd. Po starem verovanju naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Danes je sicer izgubil svojo magično moč, kljub temu pa ni zgolj navadna tradicionalna pustna maska; v njem je še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega. Najbolj izrazit del kurentije, kurentove oprave, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo.  V kapo je všito pobarvano usnjeno naličje z dolgim nosom ter odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Daljši rdeč jezik je narejen iz blaga ali usnja. Kurent je oblečen v kožuh, prepasan je z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev, obut v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Kurentije so izdelane iz ovčjih kožuhov, so pa tudi kurenti, npr. v Okiču v Halozah, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož. V prvih desetletjih 20. stoletja so fantje izdelovali kurentije sami, navadno iz domačih materialov: starih kožuhov, zajčjih ali kozjih kož itd. Po zapisu iz Markovcev s konca 19. stoletja je bil kurent videti, kakor da bi bil ušel iz pekla in se pobratil s samim Luciferjem. Oblečen je bil v narobe obrnjen kožuh in pokrit s kapo z obraznim delom iz starega usnja, ki je bila zadaj kosmata. Imel je rogove iz usnja ali klobučevine, na koncih rogov pa še gosji peresi. Na hrbtu je imel velik kravji zvonec, s katerim je že od daleč opozarjal nase. V kurente so se včasih lahko našemili samo odrasli fantje. V skupinah so hodili po domači in sosednjih vaseh od pustne nedelje do pepelnične srede. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo v celem letu. Kadar pa se je kurent povaljal po tleh, tisto leto sreče ni bilo. V drugi polovici stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na kurentovanjih ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem. Danes je nekaj sto kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj pa je tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni mojstri. Cena oprave je dokaj visoka, kljub temu pa je naročil iz leta v leto več. V spremstvu hudiča kurenti nastopajo od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede.