SLOVENIJA-UKRAJINA, ODLOČILNA TEKMA ZA NASTOP NA EURO 2016 V FRANCIJI, MARIBOR 17.11.2015

V petem poizkusu mi je končno uspelo. Ogledal sem si tekmo slovenske nogometne reprezentance v dodatnih kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo 2016 v Franciji. Po uspehih proti Ukrajini za EURO 2000 na Nizozemskem in v Belgiji, Romuniji za nastop na Svetovnem prvenstvu, leta 2002, na Japonskem in Južni Koreji, po neuspehu proti Hrvaški za Evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem in po padcu Rusije, za Svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki, so to bile pete dodatne kvalifikacije naše reprezentance za veliko tekmovanje.

Nasprotnik je bil stari znanec, Ukrajina, ki ga je Slovenija izločila v svojih prvih dodatnih kvalifikacijah za EURO 2000, leta 1999.

SLOVENIJA-UKRAJINA 2-1

Tekmo za Bežigradom, 13.11.1999, pred 7000 gledalci, je odločil legendarni zadetek Milenka Ačimovića iz sredine igrišča v 84. minuti.

Gol Ačimovića iz sredine igrišča

UKRAJINA-SLOVENIJA 1-1

Povratno tekmo pa je 17.11.1999, pred 65.000 gledalci na Olimpijskem stadionu v Kijevu odločil zadetek Mirana Pavlina v 76. minuti.

Pavlinov zadetek v Kijevu

Žreb dodatnih kvalifikacij za EURO 20016 v Franciji je Sloveniji znova dodelil Ukrajino, rekorderko po izpadih v dodatnih kvalifikacijah. V petih nastopih so Ukrajinci namreč kar petkrat izpadli, leta 1997 proti Hrvaški, nato, kot že omenjeno, proti Sloveniji za EURO 2000, leta 2001 proti Nemčiji, leta 2009 proti Grčiji. Še najbolj boleče so izpadli v dodatnih kvalifikacijah za lansko Svetovno prvenstvo v Braziliji, leta 2013, ko so v prvi tekmi premagali Francoze z 2-0, povratno tekmo v Parizu pa so izgubili še za gol več.

Slovenija je tako napeto pričakovala nastop reprezentance v Mariboru, kljub porazu na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij, v Lvovu, z 2-0, je bil stadion Ljudski vrt, nekaj dni pred tekmo razprodan.

Odlično vzdušje se je čutilo v FUN ZONI pred stadionom, kjer smo vsi upali na hiter gol Slovenije.

Na konec prekletstva dodatnih kvalifikacij je upalo tudi okoli 700 ukrajinskih navijačev, ki so prišli v Maribor.

Na stadion sem vstopil okoli 45 minut pred prvim žvižgom enega najboljših sodnikov v Evropi, Turka, Cuneyta Cakirja, ki pa se z nekaterimi odločitvami kasneje ni izkazal. Pred mano so se ogrEvali ukrajinski zvezdniki, pri čemer bi izpostavil dva, 26-letnega zvezdnika španske Seville, Jevgena Konopljanko, in prav tako 26-letnega zvezdnika Dinama iz Kijeva, Andrija Jarmolenka, ki je načel slovensko mrežo v 22. minuti prve tekme v Lvovu.

Še slika za spomin,

in se je začelo. 

Slovenijo je na tekmi spodbujalo 11.800 duš, ki so stale celotno tekmo in navijale, medtem, ko je ukrajinskih nogometaše spremljalo že prej omenjenih 700 navijačev.

Po himnah obeh ekip,

dogovoru kdo bo začel,

in po minuti molka za žrtve pariškega pokola 13.11.2015,

je Cuneyt Cakir označil začetek tekme.

Že v 11. minuti pa navdušenje, Boštjan Cesar je Slovenijo popeljal v željeno hitro vodstvo.

Gol Cesarja v 11. minuti

Vsi smo napeto čakali drugi gol Slovenije, ki bi nas popeljal v podaljške, a se ta na žalost ni zgodil.

Nasprotno, v 97. minuti so zadeli Ukrajinci, zadel je Jarmolenko, in Ukrajince prvič popeljal do zmage v dodatnih kvalifikacijah in s tem v Francijo.

Slavje Ukrajincev se je začelo, kljub mišljenju, da bi lahko premagali Ukrajince, pa je vseeno bilo čutiti zadovoljstvo v Ljudskem vrtu, ki se je spet izkazal za odličnega gostitelja, predvsem zaradi borbenosti in želje naših nogometašev.

Tako mi na poti nazaj proti domu, v Ljubljano, ni preostalo nič drugega, kot upanje na uspeh v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo, leta 2018, v Rusiji.