KESZTHELY IN HEVIZ 7-9.10.2013

Pred dobrima dvema letoma smo se z družino odločili za tridnevni počitek ob Blatnem jezeru. Naš cilj sta bili majhni mesteci na zahodnem delu Blatnega jezera, Keszthely in Heviz. V tem blogu ne bom pisal o Blatnem jezeru, ki sem ga že podrobneje opisal v blogu, ki si ga lahko preberete na spodnji povezavi.

Siofok in Blatno jezero

Pot nas je najprej vodila v 300 km oddaljeni Keszthely, in sicer najprej na ogled največje znamenitosti tega mesta, ogled palače Festetics. Gre za baročno palačo, katere gradnjo je leta 1745, na ostankih nekdanjega gradu, začel grof Kristof Festetics. Gradnja je trajala več kot sto let. 

Palača danes predstavlja tretjo največjo palačo na Madžarskem. Palača je bila večkrat prenovljena oziroma preurejena. Danes jo sestavlja 100 sob.

Celotno mesto je zaznamovano z grofi Festetics. Poleg palače je grof Kristof dal v mestu zgraditi tudi bolnišnico, njegov sin Pal prvo šolo, leta 1797, vnuk Gyorgy pa prvo kmetijsko fakulteto na tem območju, Georgikon, ki deluje še danes. Pred palačo stoji njegov spomenik, v palači pa deluje tudi velika knjižnica, ki jo je dal prav tako ustanoviti. 

Palačo obdaja velik park, v katerem si lahko ogledate razne spomenike, fontane, več kot 100 let stara drevesa, hišo palm, kjer si lahko ogledate redkejše vrste rastlin na tem območju, v gradu pa deluje tudi devet muzejev, od tega bi izpostavil lovski muzej z več kot 200 različnimi živalmi iz petih kontinentov, železničarski muzej, v katerem najdete več vrst miniaturnih vlakcev, hišk, ki prikazujejo razvoj železnice med 19. in 21. stoletjem na območju Avstrije, Madžarske in Nemčije in že omenjena knjižnica z več kot 90.000 primerkov knjig.

Park v originalu meri 42 hektarjev, notranji del parka pa je urejen v stilu francoskega in angleškega vrta.

Za sam ogled notranjosti gradu se nismo odločili, če pa bi se kdo odločil, pa imate na voljo različne možnosti oziroma kombinacije vstopnic in s tem dostop do različnih muzejev. Po zadnji sliki izpred gradu, smo se odpravili proti centru mesta Keszthely.

Pot nas je vodila po ulici Kastely, skozi mogočna vrata, ki so del obzidja, ki obdaja palačo in park.

Takoj ob izhodu smo opazili, da se po mestecu lahko zapeljete tudi s turitičnim vlakcem.

Na poti do centra mesta pa se prav tako lahko ustavite v številnih gostinskih lokalih, ki ponujajo madžarske specialitete ali pa v številnih prodajalnah spominkov. 

Večina teh hiš je bilo zgrajenih v drugi polovici 18. stoletja, omenil bi prečudovita pročelja, ki jih krasijo. Samo mesto Keszthely, po slovensko ga imenujemo Blatenski Kostel, ima okoli 21.000 prebivalcev, s čimer s Siofokom predstavlja največje mesto ob Blatnem jezeru. Gre za eno od najpomembnejših kulturnih, gospodarskih in izobraževalnih središč v madžarski regiji Zala. Kljub naselitvi poprej, se mesto prvič v pisnih virih omenja leta 1247.

Po dobrih petih minutah se že znajdete na glavnem mestnem trgu Fo Ter, gre za barvit trg, prenovljen leta 2012 v peš cono. Osrednje mesto na trgu zavzema pozno baročna mestna hiša iz 18. stoletja, v kateri se danes nahaja županov urad.

Omeniti velja še kužno znamenje oziroma spomenik Sveti Trojici iz leta 1770,

stavbo gimnazije,

ter frančiškansko cerkev.

Cerkev je bila zgrajena v gotskem stilu v 14. stoletju za frančiškanske menihe. V kripti v cerkvi so pokopani grofje Festetics. V cerkvi pa si lahko ogledate tudi največjo gotsko fresko na Madžarskem.

Cerkvico obdaja prelep park.

Pogled na trg Fo Ter.

Na trgu se lahko slikate tudi z grofom Gyorgyem Festeticsem oziroma mu lahko prisedete.

Kmalu je bil čas za odhod v našo ciljno točko, v zdraviliško mestece Heviz, ki je svetovno znano po svojih wellness in zdravstvenih storitvah. Ta je bila oddaljena od mesteca Keszthely le dobrih osem kilometrov.

Heviz je mestece z le 4500 prebivalci, najbolj pa je znano po drugem največjem geotermalnem jezeru na svetu in največjem, ki je primerno za kopanje. Njegovo blato in radioakativno vodo priporočajo za zdravljenje številnih bolezni. Naseljeno naj bi bilo že v času Rimljanov, o čemer pričajo rimski kovanci, ki so jih našli na dnu jezera. Danes predstavlja prestolnico madžarskih zdravilišč z nekaj več kot 10 hoteli ter večjim številom manjših penzionov in čard.

Ob prihodu smo najprej poiskali nastanitev. To smo našli kmalu, v peš coni mesteca, kakih 400 m od jezera. Nastanili smo se v Villa City Centru, kjer smo za prenočišče z zajtrkom plačali 45 evrov na dan. Pri tem smo imeli vključeno brezplačno zasebno parkirišče, internet..

Notranjost našega prostornega apartmaja, enega od 11 v vili.

Dnevna soba.

Brezplačno parkirišče.

Naš apartma se je nahajal na ulici Erzsebet kiralyne. 

Če nadaljujete le naravnost, se že po minuti hoje znajdete na 

trgu Gyorgya Festeticsa.

Tudi tukaj na trgu, stoji spomenik grofu Gyorgyu Festeticsu, kar samo potrjuje pomen grofov Festetics za omenjeno regijo.

Ob trgu se nahaja tudi velik terapevtski center,

prav tako tudi oznaka, ki označuje zmago mesteca v tekmovanju cvetje Madžarske, leta 2012.

Na trgu stoji tudi zemljevid kraja, s katerim si lahko pomagate pri ogledu največjih znamenitostih mesteca.

Ob trgu se nahaja sprehajališče dr. Schulhoff Vilmosa.

Pri tem velja najprej omeniti pivovarja iz Keszthelya, Vencla Reischla, ki je leta 1905 postal skrbnik jezera. Dal je zgraditi moderen kompleks s hoteli in restavracijami. Zdravilni potencial jezera pa ni bil mogoč brez prihoda specialistov za različna zdravstvena področja. Prvi specialist, ki je takrat prišel delovat v Heviz je bil dr. Schulhoff Vilmos, leta 1906. Po njem se danes imenuje tudi sprehajališče ob jezeru.

Ob sprehajališču se nahaja tudi unikaten, glavni vhod na jezero, zgrajen leta 1911.

Fontana na nasprotni strani od vhoda.

Sprehajališče obdaja velik park, ob njem pa se nahajajo moderni hoteli, kot je npr.

Nočitev v takem hotelu pa ni nič kaj poceni. Tako ni čudno, da glavnino gostov v mestecu predstavljajo bogati ruski gostje.

Prvi dan smo končali z večerjo v čardi.

Magyar Csarda je restavracija iz leta 1985,ki slovi po romski glasbi.

In prav ob njej in ob zvokih cimbal smo si privoščilo pravo madžarsko večerjo,

z madžarskim golažem.

Čardo sestavljajo tri sobe in terasa, ki sprejme do 200 gostov.

Kljub odlični hrani sem se ta večer zastrupil s hrano, tako da je zadnji dan oddiha minil v precej slabem počutju.

Ta dan smo začeli z obiskom prodajaln madžarskih spominkov. Tako lahko naključen obiskovalec na majhnem prostoru kupuje od madžarskih vin, ki so svetovno znana, 

do paprike, ki predstavlja pomemben del madžarske kulinarike.

Večina obiskovalcev si brez tega ne predstavlja kopanja v geotermalnem jezeru, zato veliko prodajaln prodaja te pripomočke, ki ti olajšajo kopanje v 38 m globokem jezeru.

Prav tako ne morete mimo izdelkov iz marcipana, ali pa

tradicionalnih madžarskih narodnih noš.

Nato smo si začeli ogledovati največje znamenitosti mesta. Začel bom kar z mestno hišo iz leta 1999, ki so jo zgradili na mestu, kjer je stala stara mestna hiša iz leta 1950.

Ta stoji na trgu, nekdaj pomembnega madžarskega voditelja, politika, odvetnika Lajosa Kossutha, katerega spomenik se nahaja ob trgu.

Na samem trgu stoji fontana Nimfa, delo umetnika Marona Laszla iz leta 1998.

Ob trgu se nahaja tudi spomenik največjemu Madžaru, politiku in pisatelju, Istvanu Szechenyu.

Prav tako spominska plošča, namenjena njemu, ta se nahaja na drugi strani ceste,

ob katoliški cerkvi svetega Duha.

Gre za največjo cerkev v mestu, ki lahko sprejme do 1000 ljudi. Gradnja le te se je začela leta 1996, po načrtih arhitekta Janosa Bocskaia. Sestavlja jo kar sedem stolpov oz. vrhov, ki ponazarjajo sedem darov svetega Duha.

V tem predelu mesta se nahaja tudi Turistično Informacijski Center

in stavba pošte.

Če nadaljujemo pot v smeri jezera, se čez kakih 10 minut znajdemo pred

stadionom, domačega tretjeligaša, ki deluje od leta 1949.

Nedaleč stran se nahaja tudi manjša rekreacijska površina, kje smo se prav imenitno zabavali.

Pred odhodom nazaj, proti našemu apartmaju, smo si ogledali še majhno kalvinistično cerkev, izgrajeno med letoma 1995 in 1998 po načrtih iz leta 1941, arhitekta Balinta Szeghalmya.

Nazaj grede smo se zapeljali s turističnim vlakcem,

se ustavili še pred muzejem mesta Heviz, kjer si lahko ogledate zgodovino tega zdraviliškega kraja

ter pred vodno fontano, ki stoji blizu našega apartmaja.

Popoldan smo se odločili za ogled in kopanje v največji znamenitosti mesta, geotermalnem jezeru, po katerem slovi Heviz. Že na vhodu na jezero, si lahko ogledate tempraturo zraka in vode. Čeprav je bilo v prvi polovici oktobra, je ta znašala 28 stopinj celzija ob le 16 stopinjah celzija v zraku.

Po plačilu vstopnine smo vstopili v kompleks jezera.

Ta odpre svoja vrata vedno ob 9 uri zjutraj in zapre ob 18.30 zvečer. Vstopnina za cel dan znaša dobrih 13 evrov, za tri ure pa npr. slabih 8 evrov. Pri tem lahko kupite tudi vstopnico, stane dobra 2 evra, za ogled jezera, ki ne vključuje kopanja.

Razvoj turizma v mestecu začel v 18. stoletju s prvimi hiškami, največjo širitev pa je doživel v začetku 20. stoletja, ko je bil izgrajena tudi zdraviliški kompleks na jezeru. Tega sva si najprej z ženo ogledala. Kmalu sva naletela na tablo, ki kaže globino jezera.

Jezero je bilo dlje časa v privatni lasti, šele leta 1868 je odprlo vrata turistom. Največji dragulj jezera predstavljajo temno roza lokvanji, ki imajo velikost kolesa. Temperatura jezera nikoli ne pade pod 23 stopinj celzija, poleti pa se jezero lahko ogreje tudi do 35 stopinj celzija. Razprostira se na površini 4,44 hektarjev.

Ker se žena ni hotela kopati sem se v jezeru okopal sam.

Po kopanju sem se odpravil v notranji del, ki stoji na jezeru in skozi katerega tudi lahko vstopate v jezeru. 

Del tega kompleksa so tudi restavracije in velike terasa, kjer se lahko sončite v poletnem času.

S kopanjem v jezeru se je tudi zaključil kratek, tridnevni oddih na Blatnem jezeru.