ROMANTIČNA VERONA IN GARDSKO JEZERO 17.2.2012

Tudi midva sva kot mnogi drugi pari morala obiskati mesto zaljubljencev oziroma mesto Romea in Julije. Čeprav je trajalo le en slab dan je bilo prečudovito in tudi vreme je kljub še zimskemu času služilo. Če namenim par besed o Veroni, gre za glavno mesto veronske pokrajine v deželi Benečiji. Leži v v zavoju reke Adiže in je približno tako veliko kot Ljubljana (270.000). Podobo mestu je dala predvsem družina Scaligheri. Mesto je najbolj znano po Juliji in Romeu ter po tretjem največjem amfiteatru na svetu.

Portoni Della Bra in Pentagonal Tower - mestna vrata na južnem delu trga Bra, sestavljena iz dveh lokov. Na desno jih zaključuje stolp Pentagonal. Vrata so del obzidja, ki ga je ob koncu 14. stoletja postavil milanski vojvoda Visconti (slika spodaj).

Trg Bra - največji veronski trg. Na njem stoji arena, spomenik prvemu kralju Italije, Emanuelu 1., mestna hiša, palača Gran Guardia...

Palazzo Barbieri - mestna hiša. Začetek gradnje sega v leto 1836. Pod Habsburžani služila kot baza, ki je skrbela za obrambo mesta.

Palazzo Della Gran Guardia - izgrajena je bila daljnega leta 1610. Služila je kot sedež mestne straže. Danes se uporablja za različna srečanja, konference.

Tretji največji amfiteater na svetu, zgrajen v 1. stoletju. Sprejme okoli 20.000 obiskovalcev, danes se uporablja predvsem za operne predstave.

Notranjost amfiteatra.

Dvorišče Julije Capulet. V Shakespearovi tragediji Julija in Romeo najdemo več hiš iz Verone. Ta hiša in dvorišče je najbolj znano. Tudi najbolj obiskano. Zidovi so popisani z različnimi ljubezenskimi sporočili, ki jih pišejo obiskovalci.

Kip Julije na dvorišču. Desna dojka je zelo obrabljena, saj po legendi dotik le-te prinaša srečo v ljubezni.

Balkon

Zeliščni trg

Market Column - stolp na trgu iz leta 1410.

Domus Mercatorum - stavba, ki jo je leta 1301 konstruiral Alberto Della Scala. Služila kot dom trgovcev, danes v njej banka.

Palazzo Maffei - posebnost predstavlja šest kipov mitskih bogov na pročelju in stolp iz marmorja pred palačo na katerem je lev sv. Marka.

Hiša Mazzanti - hiša okrasena s freskami mitoloških bitij.

Kip Danteju Aligherijo na gosposkem trgu.

Palazzo Scaligheri, zdaj perfektura. Iz 12. stoletja.



Palazzo Del Capitano - na dvorišču stavbe so znamenita vrata Porta Bombardieri.

Loggia Del Consiglio - najpomembnejša in najlepša renesančna zgradba v Veroni.

Pallazo Del Comune ali mestna hiša. Značilnost stabe so pasovi opek iz različnih barv.

Torre Dei Lamberti - 84 m visok stolp v Veroni.

Bazilika svete Anastazije - največja cerkev v Veroni.

Grobnice družine Scaligheri - skupina petih pogrebnih spomenikov družine, ki je vladala v mestu v 13. in 14. stoletju.

Gardsko Jezero - največje italijansko jezero in 34. največje jezero na svetu, obsega kar 370 kvadratnih km.

Sirmione in grad Scaligheri. Mesto in grad sta na seznamu UNESCO. Mesto ima slabih 8.000 prebivalcev. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju. Poleg gradu je znamenitost mesta tudi impozanten primer privatnih patricijskih stanovanj z bazeni - Grotte Di Catullo.



SALZBURG, MOZART, KROGLICE...  26.11.2011

Z ženo sva se lansko leto odločila, da se odpraviva na enodnevni izlet v Salzburg. Mesto je znano po več stvareh, npr. po trdnjavi Festung, po W.A. Mozartu, po čokoladnih kroglicah, po tem, da gre za rojstni kraj lastnika Red Bulla, po filmu Moje pesmi, Moje sanje in še bi lahko našteval. Od Ljubljane je oddaljeno dobrih 250 km in je v bistvu dovolj en dan, da si ogledate vse znamenitosti in doživite utrip mesta, ki je v času priprave na božič prav poseben, saj ga obogatijo božični sejmi, postavljeni v samem centru mesta. Je četrto največje avstrijsko mesto (148.000) in glavno mesto dežele Solnograške. Je na seznamu zaščitene kulturne dediščine (Unesco).

Ogled sva začela na žitni ulici (Getreidegasse). Ta velja za najpomembnejšo ulico v mesto. Njena značilnost so kovinski izveski, ki visijo iz vsake stavbe. Tako je tudi multinacionalka McDonalds morala na tej ulici prilagoditi svoj znak.

Na številki 9. se je leta 1756 rodil Wolfgang Amadeus Mozart. Ta avstrijski skladatelj je v tej hiši živel do svojega 17. leta. Bil je čudežen otrok, saj je že pri rosnih petih letih pisal skladbe, v času otroštva pa je že bil virtuoz igranja na klavir in violino. Umrl je na Dunaju pri 35. letih. Njegovi najbolj znani deli sta verjetno Figarova svatba in Čarobna piščal. V tej hiši je danes muzej.

Pri Mozartovih 17. letih se je družina preselila v hišo na drugi strani reke Saalzach. Tudi ta hiša je danes preurejena v muzej.

Mozartov kip na Mozartplatzu

Stara rezidenca škofov na Residenzplatzu. Bavarski škofje naj bi se v Salzburg preselili v 11. stoletju. Poslopje se prvič omenja leta 1120. V njej je danes galerija, nasproti stare pa stoji nova rezidenca škofov.

Kaffehaus Tomaselli. Najstarejša kavarna v Avstriji in ena od najstarejših v Evropi. V njo naj bi zahajal tudi W.A. Mozart.

Notranjost kavarne.

Kaffe Furst. Nasproti kavarne Tomaselli stoji kavarna in slaščičarna Furst, ki edina prodaja originalne salzburške mozartove kroglice. To kulinarično posebnost mesta je leta 1890 prvi izdelal Paul Furst. So dražje od kroglic ostalih prodajalcev, saj je vsaka kroglica izdelana ročno.

Meni osebno niso bile nič boljše od ostalih.

Frančiškanska cerkev.

Benediktinski samostan svetega Petra. Verjetno gre za nasjtarejši samostan na nemško govorečem območju. Prvotna stavba naj bi bila zgrajena že leta 692.

Restavracija Stiftskeller st. Peter. Najstarejša restavracija v srednji Evropi.

Odličen interier in hrana.

Palača in vrtovi Mirabell. Leta 1606 jo je dal zgraditi nadškof Wolf Dietrich Raitenau za svojo gospodinjo Salome Alt, ki mu je rodila 15 otrok.

Tudi v njej je igral W.A.Mozart, in sicer v dvorani Marble, ki je danes znana kot ena najlepših poročnih dvoran. Palači pripadaj vrtovi, na katerih najdemo 4 skulpture (mitološka tematika).

Pogled z vrtov palače Mirabell na trdnjavo Festung.

Pred palačo Mirabell

Pogled s trdnjave Festung na mesto.

Trdnjava Festung oz. grad Hohensalzburg. Zgrajena leta 1077. Sprva namenjena le obrambi. Kasneje so jo politično močni škofje razširili in jo obdali z obzidjem, s čimer so se obvarovali pred kmečkimi upori, kasneje pred Napoleonovim obleganjem. Danes trdnjava velja za enega največjih gradov v Evropi.

Božični sejem na osrednjem dvorišču gradu Hohensalzburg. Značilnost teh sejmov so punči z različnimi okusi, kuhano vino, šmarn, klobase... Za spomin lahko kupiš tudi skodelico z motivom sejma.

ČUDOVITE BENETKE 10.9.2011

Skorajda leto dni je že minilo od mojega obiska mesteca številnih kanalov in mostov. Gre za prav posebno mesto, ki se ga tudi zato, ker ni preveč oddaljeno od Slovenije, splača obiskati vsaj za en dan. Če zapišem nekaj o Benetekah, gre za glavno mesto dežele Benečije, ki je nastalo v 5. stoletju, ob begu prebivalcev Ogleja pred Barbari v močvirne lagune. Celotna laguna je sestavljena iz številnih otokov. Središče je sprva bilo na otoku Torcello, zdaj na Rialtu. Poleg središča smo se mi ustavili še na dveh majhnih otočkih, Burano in Murano. Danes imajo Benetke dobrih 300.000 prebivalcev, znane pa so predvsem po filmskem festivalu in Beneškem karnevalu.

Benetke

Nove prokuracije - te so nadomestile stare. Začetek gradnje v 15. stoletju. Sprva torej šlo za pisarne beneških uradnikov, danes spodnji del zaznamujejo številne trgovinice in dragi lokali.

S skoraj 100 m (98,6 m) najvišja stavba v mestu. Zgrajen leta 1912 na mestu prvotnega zvonika, ki se je porušil leta 1902. Ker je bil le ta obddan na vrhu z bromom je služil tudi kot svetilnik v pristanišču.

Dva stebra (posvečena dvem svetnikoma mesta, sv. Marku in sv. Todaru) pomenita uradni vhod v beneško republiku ter predstavljata lokacijo na trgu sv. Marka kjer so po obsodbi usmrtili beneške zločince.

Trg sv. Marka (1). Gre za najbolj obiskani trg na svetu, v kar smo se lahko dejansko prepričali. Pravijo mu tudi središče majhnega vodnega sveta. Sestavlja ga osem stavb. Na levi strani slike vidimo stare prokuracije, na desni nove. V pritličju obeh danes drage trgovinice in bari.

Trg sv. Marka (2). Poleg že omenjenih dveh stebrov, na levi strani slike vidimo Doževo palačo, na desni knjižnico, zgrajeno med leti 1537-1588. Danes naj bi hranila okrog 750.000 knjig.

Doževa palača. Gotska palača, zgrajena med leti 1300-1424. V njej je prebival dož. Del nje je povezan z baziliko sv. Marka saj je leta nekdaj veljala za doževo osebno baziliko.

Bazilika sv. Marka. Gre za glavno beneško katedralo in sedež beneške patriarhije. Zgrajena je bila zaradi hrambe posmrtnih ostankov sv. Marka, ki so jih leta 828 Benečani pretihotapili iz Aleksandrije. Prvotna zgradba je nato zgorela, zgradili so novo. Znamenitost bazilike so tudi štirje konji na pročelju. Ti so bili izdelani za slavolok v Konstantinopolu, a so jih v križarskih vojnah Benečani zaplenili in odpeljali v Benetke.

Del trga je tudi urni stolp. Zgrajen med leti 1496-1499. Glavni del je razdeljen na 24 delov. Čas je prikazan v rimskih številkah. Na vrhu stolpa dve figuri (mavra), ki oznanjata vsako polno uro.

Most Rialto.Najpomembnejši most v mestu. Povezuje mesto preko glavnega kanala (Canale Grande - 3,8 km). Most je dolg 50 m in leži 7,5 m nad vodo. Ob mostu leži najstarejši del Benetk. Most se je že dvakrat zrušil. Tega so zgradili leta 1591.

Pogled z mostu na najstarejši del Benetk.

Gondole. Prevozno sredstvo beneških trgovcev in plemičev, danes velja za romantično prevozno sredstavo, namenjeno predvsem prevozu turistov.

Jaz v Benetkah.

Murano

Gre za skupino sedmih otokov, povezanih z mostovi. Od 10. stoletja znano po steklarstvu. Steklarji so bili nekdaj tako cenjeni, da so imeli npr. imuniteto tožilstva, prav tako so se npr. lahko poročali s hčermi beneških uradnikov. Steklo se izdeluje s pomočjo posebne bakle, ki se vstavi v peč in se raztopi. Preden se spet strdi, ga steklar oblikuje. Pri tem obstaja več tehnik oblikovanja. Muransko steklo v svetu velja za izjemno cenjenega.

Steklarstvo G.D. Furlan

Ogledali smo si izdelavo stekla.

Končni izdelek.

Burano

Otok leži na severnem koncu lagune. Znan po barvitosti hiš in čipkarstvu. Sestavljajo ga štirje otočki.

Barvitost mesta izvira iz zahteve vlade, ki ti je, če si želel prebarvati hišo, sama odobrila barvo le te.

Jaz v Buranu.

Cerkev sv . Martina s poševnim stolpom.