SREDNJEVEŠKA ŠKOFJA LOKA 27.8.2013

Škofja Loka oziroma njeno središče predstavlja eno od najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih središč v Sloveniji. Leta 1987 je bilo razglašeno za kulturni spomenik izjemnega pomena. Drugače, prva omemba mesta sega v daljno leto 973, omenjajo jo kot Lonca. V  tem letu je cesar Oton II. loško ozemlje dodelil freisinškemu škofu Abrahamu v fevd.

Prvič se Škofja Loka omenja kot trg leta 1248, leta 1274 kot mesto. V 14. stoletju je bila obdana z obzidjem, s petimi obrambnimi stolpi in petimi vrati, imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je Jan Vitovec, vojskovodja celjskih grofov, mesto požgal, kasneje so ga napadli še Turki, kuga in leta 1511 še potres. Takratni zemljiški gospod je mesto obnovil, nekaj stavb stoji še danes. Kasneje sta mesto prizadela še dva požara. Leta 1789 so obzidje podrli, prav tako ukinili mestna vrata. Leta 1803 so jo priključili avstrijski Vojvodini Kranjski. V času 2. svetovne vojne so jo najprej zasedle italijanske sile, kasneje nemške. Partizani so mesto osvobodili 9.5.1945.

Kot zanimivost lahko povem tudi, da je Škofja Loka prvo mesto v Sloveniji z električno razsvetljavo. 6. avgusta 1894 je bila namreč ob veliki slovesnosti otvoritev prve javne razsvetljave na Slovenskem.

Škofjeloški grad

Grad se prvič omenja leta 1215, pomembnejšo vlogo pa je prevzel leta 1511, ko je postal sedež loškega gospostva. Leta 1803 so ga podržavili. V tistem času je država v gradu uredila različne urade, od davkarije, sodišča, do zemljiške knjige. Leta 1870 ga je kupil Fidelis Terpinc, pet let kasneje Emilija Baumgartner, petnajst let kasneje paje že bil v lasti uršulink. V tem času so grad povezali s samostanom v mestu, porušili srednji stolp ipd...Leta 1941 so uršulinke izgnali Nemci. Leta 1959 ga je prevzela občina, v gradu je začel delovati Loški muzej.

Kapucinski samostan in cerkev svete Ane

Zgrajena leta 1709. V samostanu je knjižnica starih verskih knjig, tudi rokopis pasijonske procesije iz leta 1721.

Župnijska cerkev svetega Jakoba

Prvič omenjena leta 1271, na novo v gostkem slogu pa sezidana med letoma 1471-1532. Obnovljena leta 1931.

Stara šola

Zgrajena bila v prvi polovici 16. stoletja, na njeni fasadi kamnita plošča ustanovitelja šole, graščaka Mihaela Paplerja.

Homanova hiša

Sprva v lasti freisinškega škofa iz leta 1529. Homanova je dobila ime po lastnikih, imenitni družini Homan.

Staro župnišče

Baročno Marijino znamenje

Oziroma kužno znamenje, postavljeno leta 1751, kot zahvala, ker je bilo mesto obvarovano pred kugo in ognjem.

Mestna hiša oziroma Rotovž

Gre za nekoč najpomembnejšo hišo v mestu, zgrajeno ob koncu 16. stoletja. Značilni so poznogotski stavbni elementi (portal, veža, vrata), arkadno dvorišče pa je renesančno. Veljalo je, da mora biti mestna hiša najlepša hiša v mestu – tako da se že od daleč vidi, katera je najpomembnejša. 

Martinčkova hiša

 Zgrajena v 16. stoletju kot enonadstropna hiša, v baroku nadzidana. Kamniti gotski portali, arkadno dvorišče.

Žigonova hiša

 Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. stoletja. Kamnoseški detajli, križno obokanje. Nadstropni pomol. Obnovljena leta 1990. Nekdanji trgovski dvorec.

Martinova hiša

Znana je po poznogotskem portalu, po pritličnih oknih in obokani veži. Prizidana je na mestno obzidje, ki ga je zaradi varnosti v 14. stoletju dal sezidati škof Konrad III. in je v tem delu še popolnoma ohranjeno. Na obzidje je naslonjena zato, ker je bil nekdaj gradbeni material zelo drag. S tem, da si hišo naslonil na obzidje, si potem moral zgraditi le še tri stranice. Kasneje, ko obzidje ni imelo več svoje funkcije pa so lastnikom takih hiš dovolili še postavitev oken v obzidju.

Špitalska cerkev

Leta 1547 je mesto dobilo ubožnico in hiralnico - Špital, Špitalska cerkev je od leta 1710, prenovljena 1885.

Kašča

Kašča je v prvotni obliki stala že pred potresom leta 1511. Po ukazu škofa Filipa je bila temeljito obnovljena, kar lahko preberemo na poznogotski, renesančno oblikovani reliefni plošči s škofovim grbom, ki je vzidana na fasadi kašče. Poleg gradu je bila kašča najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik - kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka.

Kosilo v gostilni, piceriji, vinoteki in pivnici Kašča.

Notranjost gostilne.

Letni vrt.

Kapucinski oziroma Kamniti most

Most je zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki. Zgraditi ga je dal škof Leopold sredi 14. stoletja. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Pridevnik Kapucinski se ga je prijel po prihodu kapucinov v Loko v začetku 18. stoletja. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip svetega Janeza Nepomuka, z loškim grbom na podstavku. Tako še danes oba bregova povezuje več kot šeststo let stari most, najstarejši spomenik te vrste v srednji Evropi.